| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V OBČINI ORMOŽ
Barbara Grivec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Ormož so zbrana ledinska in hišna imena v Frankovcih, v Loperšicah, v Pušencih in na Humu pri Ormožu. Narečje, ki se govori na tem območju, imenujemo prleško, gre za spodnjeprleški govor. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi narečni zapis imena v imenovalniku in mestniku, temu pa sledita slovnična oznaka za spol ter številka GERK-a. Pri manj znanih besedah je dodana tudi strokovna razlaga, pri čemer so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ) in Snojev Slovenski etimološki slovar (SES). Hišna imena so razporejena glede na izvor in zapisana v fonetični obliki. Tako ledinska kakor tudi hišna imena so del naše kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo pokrajine. Iz njih lahko razberemo številne pokrajinske značilnosti, človekove pretekle dejavnosti kakor tudi posameznikov odnos do okolja, v katerem živi in dela. Imena so raznolika, številna, med domačini še precej živa in se ohranjajo z ustnim izročilom. Večina zbranih imen je slovenskega izvora.
Ključne besede: dialektologija, imenoslovje (onomastika), toponomastika, ledinsko ime (mikrotoponim), hišno ime, Ormož.
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 1702; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

2.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE DESTRNIK
Jovita Herak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Destrnik so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Destrnik, Janežovski Vrh ter Vintarovci. Na tem območju se govori prleško narečje, ki je eno izmed narečij panonske narečne skupine. Prleško narečje delimo na spodnjeprleško, srednjeprleško, zgornjeprleško, mursko-ščavniško-spodnjepesniško in kujleško narečje. V celotni panonski narečni skupini se je izgubilo tonemsko nasprotje, naglas je jakostni. Ohranili so se rezultati vseh slovenskih naglasnih pomikov. Zbrano gradivo, pridobljeno z ustnimi viri, je zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: na začetku je poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ║ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če le-ta obstaja) ter mestniku, sledi slovnična oznaka za spol. Temu sledijo zapis kategorije imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so predstavljena takole: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Ločevalnemu znaku ║ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če le-ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku. Temu sledijo še slovnični podatki o besedi. Pri določenih hišnih imenih so podani še etimološki podatki o besedi. Pri razlagi manj znanih besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), z Bezlajevima Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ) in s Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), s Pleteršnikovim slovarjem (Plet.) ter Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES). Ledinska in hišna imena so eden izmed temeljnih gradnikov kulturne krajine. Imena omogočajo komunikacijo in orientacijo o prostoru ter ljudeh, hkrati pa označujejo kraje, ki imajo simbolni pomen bodisi za posameznika bodisi za celotno skupnost. Hišna in ledinska imena so raznolika, živa med starejšimi in mlajšimi prebivalci ter se ohranjajo s pomočjo ustnega izročila. Med njimi prevladujejo imena slovanskega izvora, nekaj je tudi germanizmov.
Ključne besede: panonska narečna skupina, dialektologija, prleško narečje, Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, hišno ime, ledinsko ime (mikrotoponim)
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 1243; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
UPORABA PREDLOGOV PRI POIMENOVANJU KRAJEV V OBČINI VIDEM
Stanislava Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba predlogov pri poimenovanju krajev v občini Videm je predstavljen predlog, ki je nepolnopomenska besedna vrsta. Predstavljen je s pomočjo slovnic Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2004), Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1916) ter slovnice Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja Slovenska slovnica (1956). Analiza zajema primerjavo definicij in vezavo predloga s skloni. Delo obravnava in predstavi termine, kot so krajevna skupnost, katastrska občina, občina, ledinsko ime in knjižna norma. Na območju občine Videm so za izbrane krajevne skupnosti Pobrežje, Videm in Leskovec pridobljena ledinska imena. V KS Pobrežje in delu KS Videm se govori prleško narečje, v KS Leskovec in drugem delu KS Videm pa se govori haloško narečje. Gradivo je bilo pridobljeno z ustnimi viri in pisno z Geodetske uprave. V diplomskem delu je najprej zapisana poknjižena iztočnica, tej pa za ločevalnim znakom || sledi znanstvena dialektološka transkripcija narečnega ali krajevnega imena. Sledita slovnični oznaki za spol in število ter kategorija imena. Pri krajevnih imenih je navedena glede na normo slovenskega knjižnega jezika ustrezna raba predlogov. Krajevna imena so razdeljena po krajevnih skupnostih, na začetku je vedno navedeno krajevno ime naselja, od koder je informator doma. Ledinska imena si sledijo po abecednem vrstnem redu. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo etimoloških podatkov, ki so v večini pridobljeni iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Slovenskega etnološkega leksikona (SEL), Pleteršnikovega slovarja (Plet.), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Krajevnega leksikona Slovenije (KLS) in drugih. Pri razlagi so pomagali tudi podatki, pridobljeni na Geodetski upravi in iz pripovedovanja informatorjev, ki ta imena še uporabljajo. Analizirana je tudi raba predlogov. S pomočjo zbranih ledinskih imen se da razbrati del dogajanja, značilnosti območja in sprememb, ki so se na izbranih geografskih območjih dogajala skozi zgodovino.
Ključne besede: predlog, knjižna norma, haloško narečje, prleško narečje, dialektologija, ledinsko ime
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (906,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici