| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 153
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prenos pravic pri vzpostavitvi etažne lastnine : magistrsko delo
Anže Kanovnik, 2024, master's thesis

Abstract: Etažna lastnina se je, kot institut, ki ga danes pozna Stvarnopravni zakonik, v slovenskem prostoru uveljavila z uveljavitvijo zakonika dne 1. januarja 2003. Slednja je bila posledica predhodne privatizacije družbene lastnine ter teženj novonastale samostojne Slovenije po sprejetju v EU in pravni ureditvi v prejšnjem sistemu neurejenih stvarnopravnih razmerij. Etažna lastnina je posebna oblika lastninske pravice, ki nastane na podlagi preoblikovanja samostojne lastninske pravice na zemljiški parceli s stavbo ali stavbne pravice. Predstavlja izjemo od načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit). Njena vzpostavitev se opravi v dveh delih. V prvem se, kot predmet lastninske pravice, razdeli stavba na samostojne prostorske dele. V drugem delu pa se spremeni značilnost lastninske pravice glede na pravni položaj prostorskega dela, ki je njen predmet. Od značilnosti lastninske pravice (samostojna ali akcesorna) je odvisen način njenega razpolaganja. Na posameznih delih (npr. stanovanja, poslovni prostori itd.) gre za samostojno lastninsko pravico, na skupnih delih (npr. stopnišča, hodniki, vhodi itd.) pa akcesorno lastninsko pravico. Pri tem je pomembno, da lahko nastane zgolj na določenih nepremičninah, tj. zgradbah, ki jih je mogoče razdeliti na posamezne dele, ki predstavljajo samostojno funkcionalno celoto. Za njen nastanek se zahteva ustrezen pravni naslov (sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, enostranski pravni posel ali sodna odločba) ter pridobitni način (vpis v zemljiško knjigo). Vpisi v zemljiško knjigo zaradi oblikovanja etažne lastnine so lahko povezani z zemljiško parcelo, vpisom novih nepremičnin in ustreznimi prenosi pravic. Pomemben je predvsem pregled prenosa upravičenj, vsebovanih v lastninski pravici, ki se preoblikuje v etažno lastnino. Pri tem razpolagalno upravičenje preide iz »stare« na »novo« samostojno lastninsko pravico v celoti. To pomeni, da razpolaganje s samostojno lastninsko pravico nujno pomeni tudi razpolaganje z vključeno lastninsko pravico. Upravičenje uporabe se, sorazmerno z razdelitvijo nepremičnine, razdeli tako, da vsak del vključuje uporabo območja, ki ga zaseda. To posledično odločilno vpliva na prenos izvedenih in varovalnih stvarnih pravic. Izvedene in varovalne pravice, ki omejujejo razpolagalno upravičenje lastninske pravice na zemljiški parceli, preidejo z enako vsebino in sestavinami, na samostojno lastninsko pravico na posameznem delu in posamezni del kot njen predmet. V primeru izvedenih in varovalnih pravic, ki vsebujejo ali omejujejo upravičenje uporabe pa je potrebno le-te presojati posamezno. Pri tem bistven del presoje predstavlja dejstvo, katera »nova« nepremičnina vsebuje prostor oz. območje, ki je predmet upravičenja uporabe, vsebovanega v izvedeni pravici. Od tega je nato odvisno, ali taka pravica preide na novo nepremičnino ali ostane na izvirni.
Keywords: etažna lastnina, etažni lastnik, solastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, preoblikovanje, vključena lastninska pravica, samostojna lastninska pravica, izvedene pravice, varovalne pravice.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 12
.pdf Full text (1000,64 KB)

2.
Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo : magistrsko delo
Kaja Cafuta, 2024, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo« je namenjena predvsem lažjemu razumevanju razvoja instituta etažne lastnine na našem ozemlju, ter spremembam, ki so se čez leta uveljavile. Obenem magistrska naloga podrobno opredeljuje italijansko ureditev etažne lastnine in primerjavo le te z aktualno ureditvijo etažne lastnine v Republiki Sloveniji. Etažna lastnina je posebna vrsta lastninske pravice na delu stavbe. Sam pojem se je na našem ozemlju začel razvijati nekje v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Proces uveljavitve je bil v veliki meri podvržen postopku nacionalizacije. Zaradi takšnih okoliščin so nastale posledice, ki se odražajo še danes. Etažna lastnina je sama po sebi vrsta lastninske pravice, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku. Gre za lastništvo ene stavbe s strani različnih oseb, pri čemer je bistvena funkcionalna celota prostorov. K etažni lastnini vedno spada tudi solastnina na skupnih delih in napravah. Z novelo SPZ-B, ki je bila sprejeta leta 2020, se je v naš pravni sistem uvedel nov institut povezanih nepremičnin. SPZ-B je namenil novemu institutu celotno poglavje, v katerem opredeljuje pravila za nastanek povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin ter prenehanje povezanih nepremičnin. Povezane nepremičnine lahko uvrstimo v poglavje pojavnosti lastninske pravice več oseb. Gre torej za upoštevanje potreb pri urejanju medsebojnih razmerij med lastniki nepremičnin, povezanih z načinom gradnje in urejanjem prostora. To so nepremičnine povezane z načinom gradnje in urejanjem prostora. Gre za nepremičnine, namenjene za skupno rabo več drugih nepremičnin oziroma funkcionalno povezavo dveh nepremičnin. Profesor Juhart je pri novem institutu izpostavil nekaj problemov, ki so neprimernost solastnine oziroma skupne lastnine kot osnovnega pravnega režima. Ločen pravni režim lahko pripelje do cepitve lastninske pravice ter do neučinkovitosti upravljanja. Zanimivo je, kako različno je lahko urejen enak pravni institut v dveh državah, ki ležita na enakem kontinentu, vendar sta imeli različen postopek razvoja. Italija ima v svojem civilnem zakoniku (Codice Civile) napredne določbe s področja etažne lastnine, ki jih je leta 2012, natančneje 12. novembra potrdil odbor za pravosodje (Commissione giustizia) Republiškega senata z novim besedilom zakona o stanovanjskih nepremičninah. Novo besedilo je v pravni red na novo vključilo dokaj inovativne ideje kasacijskega sodišča s področja večstanovanjskih stavb ter dodal nekatera popolnoma nova določila, katera so bila do te točke še nepoznana. Primerjava med ureditvijo v državi Italiji ter Sloveniji jasno prikaže pomanjkljivosti v našem pravnem sistemu, predvsem to, da nismo ažurni v prilagajanju pravne ureditve glede na hiter tehnološki napredek ter hiter napredek na področju gradnje.
Keywords: etažna lastnina, etažni lastniki, zemljiška knjiga, SPZ-B, povezane nepremičnine, Italija, Codice Civile.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 4
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
Varovanje tajnosti na področju industrijske varnosti
Bogo Steklasa, 2003, published professional conference contribution

Keywords: tajnost, varnost, industrijska varnost, zasebno varovanje, industrijska lastnina, NATO
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 143; Downloads: 5
.pdf Full text (251,94 KB)

4.
Analiza umetne inteligence in možnosti njene uporabe v inovacijah in inovacijskem okolju podjetja "x"
Jasmina Gergorec, 2023, master's thesis

Abstract: Umetna inteligenca (UI), ki vključuje področja, kot so strojno učenje, globoko učenje, konvolucijske in ponavljajoče se nevronske mreže ter procesiranje naravnega jezika, igra ključno vlogo v sodobnem poslovnem svetu. Ta tehnologija temelji na naprednih metodah obdelave in analize velikih količin podatkov in ponuja podjetjem, kot je BTC d. d., možnost za pridobivanje konkurenčne prednosti. Z integracijo UI lahko BTC d. d. izboljša interpretacijo tržnih trendov, optimizira logistične operacije in nadgradi uporabniško izkušnjo. To omogoča boljše razumevanje in napovedovanje potreb strank, optimizacijo zalog in avtomatizacijo komunikacije. Poleg tehnoloških izboljšav UI prinaša tudi pravne in etične izzive, predvsem v upravljanju intelektualne lastnine, ki vključuje patente, blagovne znamke in avtorske pravice. To je bistveno za ohranjanje inovativnosti in zaščito inovacij pred nepooblaščenim kopiranjem ali uporabo. Jasno opredeljeni pravni okviri, ki obravnavajo etična vprašanja, varstvo podatkov in intelektualno lastnino, so ključni za ustvarjanje okolja, ki spodbuja zakonite in etične inovacije. Predstavili smo konkretne predloge za integracijo UI v različne oddelke podjetja BTC d. d., kot so računovodstvo, kadrovanje, logistika in marketing. V naši študiji, ki je vključevala uporabo ChatGPT-4, smo odkrili, da ta oblika umetne inteligence znatno pospešuje generiranje inovativnih idej, kar je ključnega pomena za BTC d. d. Ta sposobnost omogoča hitrejši razvoj in testiranje novih konceptov, s čimer se izboljšuje agilnost in učinkovitost inovacijskega procesa. S pomočjo ChatGPT lahko podjetje bolj učinkovito razume in implementira UI v svoje poslovne strategije. Naše raziskovanje zaključujemo s SWOT analizo in praktičnimi spoznanji o uporabi ChatGPT. UI igra pomembno vlogo v inovacijskem procesu v BTC d. d., saj ne le optimizira obstoječe procese, ampak tudi odpira nove poslovne možnosti in strategije.
Keywords: umetna inteligenca, inovacije, inovacijsko okolje, intelektualna lastnina, BTC d. d., ChatGPT
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 413; Downloads: 148
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
Pravna ureditev avtorskih pravic v dobi umetne inteligence: Analiza zakonodajnih praks in primerov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji
Matevž Mandl, 2023, master's thesis

Abstract: Intelektualna lastnina že od nekdaj tesno sodeluje z razvojem novih tehnologij, zato je ključnega pomena, da se politika in zakonodajalci hitro prilagajajo, s čimer ohranijo korak z napredkom tehnologije. Razvoj umetne inteligence predstavlja potencialno pretresanje sistema intelektualne lastnine, kar postavlja pomembna vprašanja glede avtorstva, lastništva in morebitnih kršitev pravic. Obstaja prepričanje, da je za napredovanje tehnologije UI ključno, da politični določevalci ukrepajo hitro in preudarno, da zagotovijo učinkovit pravni sistem intelektualne lastnine, ki bo zmanjšal morebitne negativne družbene, etične in ekonomske posledice, hkrati pa bo sledil temeljnim vrednotam EU. Umetna inteligenca je prelomna tehnologija, ki že vpliva in še bo na številna področja človeškega delovanja, med drugim tudi na avtorsko pravo in pravo pravic intelektualne lastnine. Avtorske pravice v EU že od nekdaj pripadajo ustvarjalcem, človeškim avtorjem, ki so delo ustvarili s svojim intelektom in kreativnostjo. Širjenje in napredek UI pa povzroča številne nove izzive in vprašanja na področju avtorskih pravic pri delih, ki jih v celoti ustvari UI ali pa je uporabljena le kot orodje za ustvarjanje. EU se zaveda teh izzivov in se aktivno ukvarja s prilagajanjem svojega pravnega okvirja avtorskih pravic, da bi v svoje regulativne okvirje zaobjela tudi UI in njene vplive na ustvarjanje. Pomembno je razviti in najti uravnotežen pristop k zakonski ureditvi, ki bo spodbujal inovacije na področju UI ter obenem ščitil pravice ustvarjalcev in vseh ostalih deležnikov.
Keywords: Intelektualna lastnina, avtorske pravice, umetna inteligenca, zakonodaja
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 446; Downloads: 148
.pdf Full text (860,52 KB)

6.
Etažna lastnina in povezane nepremičnine : magistrsko delo
Belmina Halvadžić, 2023, master's thesis

Abstract: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Keywords: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 738; Downloads: 203
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Začasna oprostitev obveznosti po Sporazumu TRIPS kot ukrep boja proti pandemiji
Matija Damjan, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Sporazum TRIPS je bil pomembno gonilo standardizacije pravne zaščite farmacevtskih izdelkov s pravicami intelektualne lastnine na svetovni ravni. Za primere izrednih razmer, ko mora javni interes prevladati nad zasebnimi pravicami, predvideva uporabo prisilne licence, ki se podeli za vsako državo posebej. Pandemija covida-19 je po celem svetu hkrati povzročila potrebo po pospešitvi proizvodnje in distribucije patentiranih cepiv, zdravil in medicinske opreme. V okviru STO se zato obravnava predlog, da bi v svetovni zdravstveni krizi vse države začasno oprostili obveznosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine iz Sporazuma TRIPS in tako z enkratnim ukrepom odpravili pravne ovire za pravičen dostop do cepiv in zdravil po svetu. Prispevek predstavlja ukrepe za varstvo javnega zdravja v skladu s Sporazumom TRIPS in njihove pomanjkljivosti ter analizira, kako bi v domačem pravu učinkovala predlagana oprostitev obveznosti varovanja pravic intelektualne lastnine.
Keywords: intelektualna lastnina, izredne razmere, pandemija, zdravila, cepiva, Sporazum TRIPS, oprostitev obveznosti, prisilna licenca
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 313; Downloads: 37
.pdf Full text (448,32 KB)
This document has many files! More...

8.
Uveljavljanje stvarnopravnih zahtevkov glede skupnega premoženja v stečajnem postopku : magistrsko delo
Maja Remic, 2023, master's thesis

Abstract: V slovenski zakonodaji je skupno premoženje zakoncev opredeljeno kot skupek premoženjskih pravic, ki so bile v času trajanja zakonske zveze in dejanske življenjske skupnosti pridobljene odplačno ali z delom zakoncev. Skupno premoženje zakoncev pa je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja. Podlago za nastanek skupnega premoženja zakoncev daje Družinski zakonik, po katerem skupno premoženje nastaja ex lege, pri čemer se nastanek skupnega premoženja domneva. Zakonca se sicer lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dogovorita o drugačni vsebini njunega premoženjskega režima, kot ga predpisuje zakon. Po zakonu sicer veljata dva premoženjska režima med zakoncema: režim premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev. Magistrsko delo obravnava problematiko skupnega premoženja v primerih, ko se eden od zakoncev znajde v vlogi stečajnega dolžnika nad katerem se vodi postopek osebnega stečaja. Pri tem velja, da sta stečajni dolžnik in zakonec skupna imetnika premoženjskih pravic, ki so del skupnega premoženja, saj po splošnem pravilu velja, da skupno premoženje pripada obema zakoncema skupaj, deleži vsakega od njiju pa niso določeni. Zakonec zato sam ne more razpolagati z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar nujno pomeni, da je v postopku osebnega stečaja, v katerem se opravi prodaja vsega dolžnikovega premoženja, treba za prodajo dolžnikovega deleža na skupnem premoženju izpeljati tudi postopek delitve skupnega premoženja zakoncev. Stečajni postopek se namreč vodi z namenom hkratnega poplačila vseh upnikov po enakih deležih iz celotnega premoženja stečajnega dolžnika. Delitev skupnega premoženja zakoncev v postopku osebnega stečaja pa je potrebna tudi iz vidika varstva zasebne lastnine zakonca stečajnega dolžnika, saj se v postopku osebnega stečaja sme poseči le na premoženje, ki je v lasti stečajnega dolžnika. Družinski zakonik v tem primeru uzakonja pravno fikcijo prijave izločitvene pravice zakonca na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ureja postopek osebnega stečaja, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek delitve skupnega premoženja, zato se glede vprašanj delitve skupnega premoženja zakoncev uporabijo pravila družinskega prava.
Keywords: zavarovana terjatev, ločitvena pravica, izločitvena pravica, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice, prijava izločitvene pravice, prerekanje, ugotovitev (ne)obstoja prerekane ločitvene pravice, ugotovitev (ne)obstoja prerekane izločitvene pravice, skupna lastnina, skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, premoženjski režim med zakonci
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 433; Downloads: 88
.pdf Full text (1,14 MB)

9.
Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vaj
Jerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, higher education textbook

Abstract: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava.
Keywords: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca
Published in DKUM: 09.08.2023; Views: 652; Downloads: 111
.pdf Full text (4,88 MB)
This document has many files! More...

10.
Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija
2022, proceedings

Abstract: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Keywords: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Published in DKUM: 29.07.2022; Views: 790; Downloads: 127
.pdf Full text (6,37 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica