| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza konstrukcijskih rešitev pokrova pralnega stroja Asko : diplomsko delo
Nejc Slemenjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se navezuje na rekonstrukcijo zgornjega pokrova pralnega stroja znamke Asko. Ob obratovanju pralnega stroja pri višjih obratih prihaja na pokrovu do nihanja in povečanih vibracij. Za zmanjševanje nihanja in vibracij je ključno, da prva lastna frekvenca presega obratovalno območje pralnega stroja, saj tako ne pride do pojava resonance. Izvedli smo primerjavo pomikov med testnimi pokrovi in ugotovili, da je najbolj smiselno nadaljevati s pokrovi s spremenjeno obliko. V programskem okolju Siemens NX smo konstruirali različne izvedbe pokrovov, ki smo jim z numeričnimi analizami izračunali lastne frekvence in prve lastne oblike. Nato smo se skupaj z oddelkom Produktnega oblikovanja odločili za najprimernejšo izvedbo glede na dinamične lastnosti, izdelavo, funkcionalnost, videz in ekonomiko.
Ključne besede: prali stroj, lastne frekvence, vibracije, konstruiranje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 32072; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

2.
Modalna analiza zadnje ščitne stene vgradne pečice Gorenje : diplomsko delo
Jure Funtek, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri pečniškem ventilatorju, ki je vgrajen na zadnji strani, prične ščitna stena, zaradi silnic magnetnega polja, vibrirati, kar se odraža v hrupnosti aparata. Za merjenje lastnih frekvenc smo uporabili udarno kladivo, pospeškomer, zajemanje podatkov pa je potekalo v programu Labview. Lastne frekvence smo merili z namenom, da bi videli katere so najbližje višjim harmonikom elektromotorja in s tem najbolj kritične. Nato smo izvedli simulacijo in jo primerjali z meritvami, da smo lahko potrdili natančnost računalniškega modela. S tem smo lahko geometrijo modela spremenili in ponovno izvedli simulacijo. Nato smo izdelali prototip in še enkrat opravili meritve. S spremembo geometrije modela smo povečali togost in maso izdelka, s tem pa tudi lastne frekvence. Amplitude so se znatno zmanjšale s tem pa tudi hrup aparata. Dokazali smo, da lahko s simulacijami dosežemo primerljive rezultate z meritvami. S tem se čas razvoja bistveno zmanjša, s čimer se zmanjšajo tudi stroški prototipiranja.
Ključne besede: vgradna pečica, mehanska nihanja, lastne frekvence ščitne stene, numerične simulacije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1753; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

3.
Domnevna piščal iz Divjih bab I
Igor Mendek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo domnevno najstarejšo piščal na svetu. Razložimo, kako geometrijske lastnosti piščali in različne kombinacije pokritosti lukenj vplivajo na lastne frekvence pri sodobni piščali. To uporabimo, da za domnevno piščal izračunamo lastne frekvence. Za repliko domnevne piščali izmerimo osnovne lastne frekvence in jih primerjamo z izračunanimi osnovnimi lastnimi frekvencami. Preverimo konsonantnost izračunanih osnovnih lastnih frekvenc in frekvence primerjamo z znanimi toni današnje glasbene lestvice.
Ključne besede: najstarejša piščal, piščal iz Divjih bab I, lastne frekvence, akustika
Objavljeno v DKUM: 15.10.2014; Ogledov: 2395; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
PRIMERJAVA REZULTATOV METODE Z VODORAVNIMI SILAMI Z REZULTATI MODALNE ANALIZE S SPEKTRI ODZIVA
Denis Imamović, 2011, diplomsko delo

Opis: Za zagotovitev potresne varnosti konstrukcije je potrebno določiti maksimalne projektne obremenitve konstrukcije v skladu s predpisom. Standard EN 1998-1:2006 pri analizi konstrukcije dovoljuje poenostavitve, ki so odvisne od tlorisne pravilnosti konstrukcije, in od pravilnosti konstrukcije po višini. Za konstrukcije, ki so pravilne po višini, je dovoljeno uporabiti metodo z vodoravnimi silami. Pri konstrukcijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pravilnost po višini, je potrebno uporabiti zahtevnejšo modalno analizo s spektri odziva. Čeprav ta metoda za konstrukcije pravilne po višini ni obvezna, jo je za take konstrukcije vseeno dovoljeno uporabiti namesto metode z vodoravnimi silami. Bistvo diplomskega dela je primerjava rezultatov metode z vodoravnimi silami in modalne analize s spektri odziva za izračun potresnih vplivov konstrukcije, ki je pravilna po višini. Za izbrano obravnavano konstrukcijo, pravilno tudi v tlorisu, smo tako na osnovi ravninskih modelov z obema metodama izračunali velikosti projektnih potresnih sil, ter pripadajoči horizontalni etažni pomiki. Tako smo ugotovili smiselnost uporabe metode modalne analize s spektri odziva pri konstrukcijah, pravilnih po višini. Primerjava rezultatov obeh metod je pokazala, da izračunane vrednosti opazno variirajo z izbiro metode.
Ključne besede: potresna analiza, prostostne stopnje, pravilnost po višini, dinamični model, Evrokod 8, masa in togost konstrukcije, lastne frekvence, nihajni časi, elastični spekter odziva, metoda z vodoravnimi silami, modalna analiza s spektri odziva
Objavljeno v DKUM: 24.01.2012; Ogledov: 4221; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici