| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

2.
3.
4.
Patronažno varstvo in ohranjanje oralnega zdravja otrok
Patricija Šraj, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Patronažno varstvo s pomočjo celostne preventivne in kurativne obravnave pomembno vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva. Zdravje zobovja in ustne votline je del splošnega zdravja otrok, diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu imajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju in izboljševanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati preventivno vlogo diplomirane medicinskih sester v patronažnem varstvu na področju oralnega zdravja otrok ter ugotoviti ali so matere zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski. Raziskovalna metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli tri študije primerov s pomočjo intervjuja. Zbrane podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da so starši največ informacij prejeli s strani zdravstvenih delavcev in preko interneta. Matere so bile zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski. Informacije in nasveti, ki so jih bile deležne, so bili uporabni in razumljivi. Diskusija in zaključek: Za oralno zdravje otroka je potrebno začeti skrbeti že pred njegovim rojstvom. Ključno vlogo pri tem ima tudi diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, s tem, ko promovira zdrav življenjski slog nosečnice, primerno prehrano otroka, razlaga pomen ustrezne ustne higiene ter poudarja škodljivost različnih razvad.
Ključne besede: zobovje, ustna higiena, preventiva, diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, pediatrična populacija
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 557; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (880,91 KB)

5.
Laična oskrba opeklin v prvi pomoči
Laura Nemec, 2020, diplomsko delo

Opis: : Opekline predstavljajo raznoliko skupino poškodb glede na vzrok, čas in jakost delovanja povzročitelja na poškodovan predel telesa. Zelo pomembna je prva pomoč ob nastanku opeklin, saj s tem lahko zmanjšamo poznejše posledice. Zaradi tega je pomembno znanje laične populacije pri oskrbi opeklin, saj so po navadi prvi, ki lahko pomagajo. V diplomskem delu smo natančno predstavili opekline ter prvo pomoč pri opeklinah. Na podlagi zbranih podatkov smo v raziskavi ugotovili znanje laične populacije o oskrbi opeklin.
Ključne besede: opeklinske poškodbe, ukrepi, znanje, laična populacija, posledice.
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 464; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (594,00 KB)

6.
Zadovoljstvo starejše populacije pri obravnavi v referenčni ambulanti v Savinjski regiji
Saša Podpečan, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število starostnikov z leti narašča in vse bolj kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnje. Posledično se zaradi tega veča število obiskov referenčnih ambulant. Referenčne ambulante so namenjene preventivni obravnavi, zgodnjemu odkrivanju kroničnih nenalezljivih bolezni in boljšemu nadzoru le-teh, predvsem pri starejši populaciji, ki ima sama pri tem velikokrat težave. Namen raziskave je ugotoviti, kako je starejša populacija zadovoljna z uvedbo referenčnih ambulant in delom diplomiranih medicinskih sester z ozirom na situacijo v Savinjski regiji. Raziskovalna metodologija: Za raziskovalni del magistrske naloge je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo tehniko anketiranja s pomočjo validiranega vprašalnika. Cilj je bil anketirati 200 ljudi, starejših od 60 let, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah v Savinjski regiji. Rezultati: Razdelili smo 200 anket, 196 anketiranih je anketo popolnoma izpolnilo. Delež anketirank je bil 54,6 %, anketirancev je bilo 45,4 %. Anketirani, sodelujoči v raziskavi, so zadovoljni z odnosom in znanjem diplomiranih medicinskih sester, saj je bilo povprečje na lestvici od 1 do 5 blizu 5. Prav tako se anketirani strinjajo, da zaradi RADM posvečajo več pozornosti skrbi za zdravje in da manj obiskujejo zdravnika. Delež obiska referenčne ambulante pa je pri starejših anketirankah enak kot pri anketirancih, in sicer jih večina obišče ambulanto enkrat letno. Diskusija in zaključek: Referenčne ambulante so med starejšimi pacienti v Savinjski regiji upravičile pričakovanja. Starejši pacienti so zadovoljni s takšnim načinom dela, kar je razvidno iz dobljenih empiričnih podatkov izvedene raziskave.
Ključne besede: starost, staranje, starostniki, populacija, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 447; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
Laična oskrba ran v prvi pomoči
Boris Tomanič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Znanje laikov o oskrbi ran v prvi pomoči je zelo pomembno, saj so običajno ravno oni prvi na kraju nesreče. Včasih so rane tako obsežne oziroma nevarne, da lahko človek, če ni takojšne oskrbe, umre. V diplomskem delu smo predstavili, kako laiki kot prvi prisotni pomagajo drugim in sebi pri oskrbi ran. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, kakšno je znanje ljudi o oskrbi ran. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Podali smo tudi anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 anektiranih od tega 33 moških in 22 žensk. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o ranah ter njeni oskrbi dobro. Laična populacija pozna postopke, kako ukrepati v primerih, ko pride do poškodbe. Rezultati so pokazali tudi to, da bi se v večini udeležili predavanja na temo oskrbe ran. Sklep: Znanje družbe je o prvi pomoči je zelo pomembna veščina saj nikoli ne vemo, kdaj jo bomo potrebovali. Znanje vprašanih je dobro; menimo, da bi se lahko z dodatnimi tečaji oz. predavanji na to temo še izboljšalo.
Ključne besede: Poškodbe kože, populacija, znanje ukrepi, opekline
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 808; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (912,31 KB)

8.
Poznavanje prve pomoči laične populacije o epileptičnem napadu
Andrej Monetti, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je skupno ime za nevrološke bolezni, katerih značilnost so ponavljajoči se epileptični napadi. Poznamo številne podvrste epilepsije, ki jim je skupno le nenormalno sočasno proženje živčnih celic (Kržan, 2013, str. 4). Epileptični napadi se med seboj po znakih in simptomih zelo razlikujejo. Epileptična aktivnost v napadih lahko povzroči spremembe občutkov, zavedanja ali vedenja, povzroči nehotene gibe ali okrne motorične funkcije. Napadi so lahko očitni, z nenadnimi krčevitimi kontrakcijami mišic in z nezavestjo. Lahko pa so napadi navzven neopazni (Lorber, 2012, str. 30). Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela, izvedli anketo s pomočjo spletnega vprašalnika EnKlikAnketa, ki je bila anonimna. Sestavljena je bila iz 15 vprašanj, na anketo je odgovorilo 100 ljudi. Rezultati: Laična populacija pozna pojem epileptični napad, veliko se jih je že srečalo z epileptičnim napadom, poznajo tudi nekatere vzroke za epilepsijo. Kljub poznavanju pojma, pa laična populacija v večini ne bi znala nuditi pravilne prve pomoči ob epileptičnem napadu. Sicer poznajo nekaj osnovnih ukrepov, vendar bi nekateri bolniku lahko celo škodili zaradi napačnega ukrepanja. Sklep: Laična populacija bi potrebovala več izobraževanja o prvi pomoči ob epileptičnem napadu, morda tudi o splošni prvi pomoči. Viri navajajo, da naj bi 1 % ljudi na svetu imel epilepsijo. Glede na te statistične podatke je razmeroma malo laikov dobro pripravljenih oziroma poučenih, da bi se v takšni situaciji dobro odrezali.
Ključne besede: epilepsija, epileptični napad, prva pomoč, laična populacija
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 842; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
Prehranjevalne navade ter socioekonomski status lahko vplivajo na zdravje študentske populacije
Helena Blažinčić, 2017, magistrsko delo

Opis: Uvod: Adolescenca je obdobje razvoja in rasti človeka, mladost pa je dinamično življenjsko obdobje. To dinamično obdobje prizadeva vse segmente življenja, tudi skrb za zdravje. Prehranjevalne navade, kajenje, pitje alkohola, gibanje in debelost so v veliki meri povezani z zdravstvenimi rezultati v prihodnosti, če pride do nezaželenih zdravstvenih vedenj. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco dejavnikov tveganja za pojav nenalezljivih kroničnih bolezni med študenti, in sicer: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih bolezni dihal, raka, ciroze jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni ustne votline, povišanega krvnega tlaka. V raziskavi je sodelovalo 160 anketirancev. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Predstavili smo povezanost določenih spremenljivk pri dveh skupinah študentov. Za raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu CINDI: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenija). Z anketo smo zbrali podatke med študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v Sloveniji in študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Univerze uporabnih znanosti Savonia na Finskem. Vse podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in Statistical Package for the Social Sciences (SPSS). Za potrjevanje hipotez smo uporabili test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja razlika med anketiranima skupinama in njihovim zdravstvenim vedenjem. Slovenski študenti so bolj izpostavljeni kajenju, se bolj nezdravo prehranjujejo, pijejo več alkohola in so manj telesno dejavni. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov raziskave smo izdelali predlog za preventivne ukrepe s področja javnega zdravja in zdravstvene zaščite študentov. V procesu kreiranja zdravstvene politike naj bi bili študenti tisti, ki bi dali predloge iz svoje perspektive. Slovenija naj bi sprejela zdravstveno politiko s področja javnega zdravja, ki poroča o pozitivnih rezultatih.
Ključne besede: študentska populacija, prehranjevalne navade, socioekonomski status, dejavniki tveganja za zdravje, nenalezljive bolezni, kronične bolezni
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 1539; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

10.
Nekatere morfološke in ekološke značilnosti izbranih populacij kamniške murke (Nigritella lithopolitanica)
Kaja Perkovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti nekatere morfološke in ekološke značilnosti kamniške murke (Nigritella lithopolitanica). Naredili smo popise vrste na več lokacijah po Sloveniji in populacije primerjali med seboj. Zanimal nas je tudi vpliv človeka in ogroženost vrste. Kamniška murka uspeva samo v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, zato so vsa raziskana rastišča s teh lokacij. Popisali smo populacije vrste na 10 različnih rastiščih v dveh zaporednih letih. Leta 2014 smo izvedli meritve na lokacijah Krvavec, Menina planina, Peca, Uršlja gora ter Golte. Leta 2015 smo izvedli meritve na lokacijah Tegoška planina in Velika planina; meritve na lokacijah Krvavec, Golte ter Uršlja gora smo ponovili; na lokaciji Krvavec smo izbrali drugo rastišče. Rastišča smo med seboj primerjali po nadmorski višini, višini travne ruše, globini prsti ter velikosti in gostoti populacije. Populacije smo med seboj primerjali z nekaterimi morfometričnimi meritvami. Na vsaki lokaciji smo izbrali 20 primerkov, izmerili višino rastline, dolžino socvetja, dolžino in širino listov, število cvetov in listov ter višino listne rozete. Na vsaki lokaciji smo poiskali največjo gostoto primerkov, ki smo jih našli v obsegu kvadratnega metra, in jih prešteli. Rastišča so bila glede vrstne sestave večinoma podobna. Kamniška murka uspeva na sončnih pobočjih travnikov in pašnikov na nadmorski višini med 1400 in 1800 m nadmorske višine. Najdemo jo tudi višje. Vrsta uspeva na plitvih, revnih tleh, ponekod raste tudi v skalnih razpokah ali tik ob skalovju, kjer je prst plitvejša. Travna ruša je nižja, v povprečju visoka 6,9 cm. Na mestih z višjo travno rušo je bilo opaženih manj primerkov, gostota je bila manjša. Največjo gostoto smo zaznali ob golem skalovju, nizki travni tuši in v plitvejši prsti. Glede na nadmorsko višino ni bilo razlik v morfoloških značilnostih kamniške murke. Prav tako morfologija in pojavljanje vrste nista odvisna od bližine človeka in njegovih aktivnosti. Na vrsto močno vpliva sukcesija, saj je bilo najdenih manj primerkov na območjih z višjo travno rušo v primerjavi s tistimi z nižjo travno rušo. Med letoma 2014 in 2015 nismo opazila večjih razlik med populacijami, kar še posebej velja za lokacije, kjer smo ponovili popise. Zaključimo lahko, da kamniška murka uspeva na visokogorskih travnikih in pašnikih, kjer so rastišča vrste zelo podobna. Na vseh lokacijah raste v podobnih pogojih. Z meritvami smo pridobili želene morfometrične podatke za vrsto in ekološke značilnosti rastišča.
Ključne besede: kamniška murka, populacija, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, morfologija, ekologija.
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 1019; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici