| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Predlogi za uporabo pametnega telefona kot merilne naprave pri pouku naravoslovnih predmetov v osnovni šoli : magistrsko delo
Sara Gorenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Čeprav si dandanes le težko predstavljamo življenje brez pametnih mobilnih telefonov (PMT), njihov pomen in vloga pri pouku nista dorečena. Njihovo vključevanje v pouk je mnogokrat nezaželeno in celo prepovedano, čeprav sodobni PMT združujejo v eni napravi funkcije številnih naprav, ki so sicer neproblematični sestavni del poučevanja. Eden od možnih vzrokov za nevključevanje PMT v pouk naravoslovnih predmetov je pomanjkanje ustreznih didaktičnih zgledov. Zato smo pripravili preverjene zglede za laboratorijske vaje, kjer bi bilo mogoče pametni telefon vključiti v laboratorijsko in terensko delo naravoslovnih predmetov v vlogi merilne naprave. Za ta namen smo priredili obstoječe računalniško podprte laboratorijske vaje za izvedbo s PMT ob uporabi v telefonih vgrajenih merilnikov. Za delo smo uporabljali dva modela pametnih telefonov, in sicer LG G8S ThinkQ in Sony Xperia X Compact, ter aplikaciji Phyphox in ColorMeter, s katerimi smo izvedli več različnih vaj, ki bi jih bilo mogoče vključiti v pouk ali bi jih učenci lahko izvedli kot samostojno delo doma. V magistrskem delu smo podrobneje predstavili naslednjih pet vaj: zgradba celice, lastnosti živega, vpliv alkohola na celično membrano, delovanje katalizatorjev in terensko delo. Ugotavljamo, da bi lahko s takšno izvedbo vaj izboljšali pouk naravoslovnih predmetov v osnovni šoli in ga zaradi vseprisotnosti opreme približali učencem. S tem bi lahko spodbujali vseživljenjsko povezovanje naučenega v šoli s sposobnostjo reševanja problemov. S PMT je namreč omogočeno avtomatizirano zajemanje merskih podatkov, rezultati se sproti izpisujejo in izrisujejo na zaslonu, kar omogoča spremljanje hitrih in zelo počasnih sprememb. S stališča učitelja bi lahko na ta način dosegli aktivacijo učencev in hkrati doseganje višjih ciljev v izobraževanju, s stališča učencev pa večjo trajnost in kakovost znanja. Ob ekonomičnosti in racionalizaciji potrebne opreme lahko učitelji še dodatno ojačajo medpredmetne povezave med naravoslovnimi predmeti in sposobnost razreševanja kompleksnih problemov.
Ključne besede: didaktično gradivo, laboratorijsko delo, merilna naprava, naravoslovje, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Fizikalni eksperimenti 2 : zbirka laboratorijskih vaj
Robert Repnik, Mitja Slavinec, Eva Klemenčič, 2022, delovni zvezek za višje in visoke šole

Opis: Fizikalni eksperimenti 2 – zbirka laboratorijskih vaj je namenjena študentom 2. letnika študijskega programa Fizika in študijskega programa Predmetni učitelj, usmeritev Izobraževalna fizika, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Laboratorijske vaje se izvajajo pri predmetu Fizikalni eksperimenti 2 in obravnavajo področje elektromagnetizma in termodinamike. Zbirka je razdeljena na tri poglavja. V prvem poglavju so predstavljene obvezne, v drugem delu pa izbirne laboratorijske vaje, pri katerih gre za vsebinsko ali izvedbeno nadgradnjo. Tretje poglavje je namenjeno osnovam priprave in analize grafov v različnih računalniških programih.
Ključne besede: fizika, fizikalni eksperimenti, elektromagnetizem, termodinamika, laboratorijsko delo
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 198; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (16,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uporaba mobilnih telefonov pri eksperimentalnem delu pouka kemije
Martin Melanšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Na vsakem koraku, tako v politiki kot v raziskovalnem delu se kažejo potrebe po reformi izobraževalnega sistema, ki bi omogočila prehod od tradicionalnih pristopov k učenju in poučevanju na bolj inovativni način poučevanja. Predvsem so velike težnje po sodobnejših metodah in oblikah izobraževalnega dela (Ottestand, 2010). Temeljni problem tradicionalnih pristopov poučevanja, kjer so učenci bolj ali manj v vlogi pasivnega slušatelja, je neaktivnost učencev in s tem nemotiviranost učencev (SImon Ulen, 2014).
Ključne besede: Uporaba mobilnih telefonov, kemija, laboratorijsko delo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 936; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (958,74 KB)

4.
Laborant za kemijo v osnovni šoli
Andreja Matjašič, 2016, diplomsko delo

Opis: Laborant je bil kot profil vpeljan v slovensko osnovno šolo šele z uvedbo devetletke. Delovno mesto je regulirano s pravilniki in drugimi pravnimi akti. Kljub temu pa realna situacija zaposlenih pokaže položaj laboranta v drugačni luči, kar je potrdil tudi pregled nekaterih raziskav in pobud ustreznih domačih in tujih državnih institucij s tega področja, ki so predstavljene v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda poklicne biografije. V raziskavi so sodelovale laborantke večjih slovenskih osnovnih šol. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vlogo laboranta v osnovni šoli – dela in naloge, ki jih laboranti opravljajo, pogoje dela, stopnjo njihove izobrazbe, načrtovanje dela, možnosti dodatnega strokovnega izpopolnjevanja, komunikacijo in sodelovanje z nosilcem predmeta, probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in kako je njihovo delo ovrednoteno. Raziskava je med drugim pokazala na ponovno problematiko, da predpisana obveza laboranta pri urah naravoslovnih predmetov ustreza njegovi polni zaposlitvi šele na treh dvooddelčnih osnovnih šolah. Rezultati tako med drugim kažejo na še vedno nerešeno situacijo laborantov, ki so bili načrtno uvedeni v šole zaradi bolj kakovostnega in sodobnejšega, z raziskovanjem podprtega eksperimentalnega dela, pri katerem je laborant nepogrešljiv sodelavec v učnem procesu. Rezultati raziskave izpostavljajo še izredno velik obseg in nizko vrednotenje dela kljub izkazani višji izobrazbi zaposlenih laborantov od zahtevane. V zaključnem delu diplomske naloge so nakazani predlogi za izboljšanje obstoječega stanja.
Ključne besede: laborant, laboratorijsko delo, osnovna šola, poklicna biografija
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 3395; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (592,68 KB)

5.
Jezikovno neodvisne simulacije laboratorijskih del namenjene pouku biologije
Miro Puhek, Andrej Šorgo, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Namen prispevka je predstaviti problem dostopnosti do multimedijskih vsebin za uporabnike, ki slabše obvladajo tuj jezik (običajno angleščino). Na spletu je namreč motno najti široko paleto različnih didaktičnih gradiv, ki jih v primeru nepoznavanja tujega jezika ne moremo uporabiti. Problem bi bilo možno rešiti na dva načina: a) izdelava slikovnih gradiv, saj le ta niso vezana na jezik; b) izdelava gradiv, ki jih je enostavno prevesti v drug jezik. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko smo razvili interaktivne računalniške simulacije bioloških laboratorijskih vaj, ki smo jim dodali vmesnik za prevajanje v poljuben jezik. V prispevku sta predstavljeni simulaciji Difuzija elektrolitov in Dihanje mokarjev, ki bi ju tako lahko uporabili bodisi pripadniki tujih manjšin pri nas, kakor tudi vsi ostali.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, biologija, laboratorijsko delo, računalniško podprto laboratorijsko delo, računalniške simulacije, jezikovno neodvisne simulacije, difuzija elektrolitov, dihanje mokarjev
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1151; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Vpliv računalniško podprtega laboratorijskega dela na razvoj digitalne kompetence
Andrej Šorgo, Andreja Špernjak, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Iskanje odgovora na vprašanje, kako izboljšati učinke izobratevanja je verjetno staro kot poučevanje samo. V današnjem času je temeljno vprašanje, kako poučevati ljudi, da bi delovali na ustrezen način v situacijah, ki so bile neznane v času njihovega izobratevanja. Pozornost izobratevalcev se mora zato iz vsebinskega področja preusmeriti na kompetence. Med temeljnimi prepoznanimi kompetencami je ena od ključnih digitalna kompetenca, ki pa je včasih pomanjkljivo razumljena le kot poznavanje računalnikov v vlogi pisarniškega, informacijskega in multimedijskega orodja. Za polni razvoj te kompetence bi moral uporabnik obvladati še osnove pridobivanja, razvrščanja, analize, ovrednotenja in predstavitve primarnih podatkov. Ob ustrezni vključitvi računalniško podprtega laboratorijskega dela je mogoče pri učencih razvijati manjkajoče komponente digitalne pismenosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, biologija, laboratorijsko delo, računalniško podprto laboratorijsko delo, računalniške simulacije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1338; Prenosov: 59
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Izvedba, vrednotenje in ocenjevanje laboratorijskega dela pri pouku biologije v srednjih šolah
Urška Cigler, 2015, magistrsko delo

Opis: Laboratorijsko delo je pri nekaterih predmetih ena izmed ključnih metod poučevanja, saj povezuje teoretična znanja s prakso. Prav tako je osnovna sestavina učnih načrtov v vseh programih. V našem magistrskem delu smo ugotavljali, kako pogosto se v srednjih šolah izvajajo laboratorijske vaje ter kako poteka vrednotenje in ocenjevanje laboratorijskega dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete in ugotovili, da je število ur, ki jih profesorji namenijo laboratorijskemu delu, premajhno. Prav tako bi bilo potrebno povečati tudi število samostojno izvedenih vaj, saj je še vedno večina le-teh izvedena demonstracijsko, ter vaj, ki vsebujejo več problemskosti in ustvarjalnosti. Laboratorijske vaje se najpogosteje izvajajo po načinu »kuharskega recepta«, kjer dobijo dijaki vnaprej pripravljena navodila, ki jim sledijo in jih privedejo do končne rešitve. Glede na naše podatke se laboratorijsko delo ocenjuje. Najpogosteje se ocenijo končna poročila, zelo redko pa se ocenjuje pripravljenost na laboratorijsko vajo in razumevanje navodil. Povečanje števila izvedenih laboratorijskih vaj, povečanje količine samostojno izvedenih laboratorijskih vaj in povečanje količine podajanja povratnih informacij so spremembe, ki bi jih dijaki v zvezi z laboratorijskim delom uvedli. Računalnik se pri pouku biologije uporablja le kot pripomoček pri predavanjih, seminarskih nalogah in referatih.
Ključne besede: laboratorijsko delo, biologija, izvedba, vrednotenje, ocenjevanje, povratna informacija, kompetence, računalnik
Objavljeno v DKUM: 15.06.2015; Ogledov: 1803; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Uporaba IKT pri osnovnošolskem biološkem laboratorijskem delu
Andreja Špernjak, Andrej Šorgo, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Laboratorijsko delo je v naravoslovju ena od ključnih metod za pridobivanje znanja in lažje razumevanje naravnih procesov ter dejstev, ki jih poleg klasične izvedbe dela lahko pridobimo tudi z računalniško podprtim laboratorijem. Metoda laboratorijskega dela za učitelja predstavlja dodatno obremenitev, saj je po navadi potrebno več priprav kot za klasično obravnavanje učne snovi. Kakšna so stališča učiteljev biologije do laboratorijskega dela in kaj menijo o vključevanju računalniško podprtega laboratorija, bomo predstavili v prispevku.
Ključne besede: biologija, IKT, laboratorijsko delo, računalniško podprto laboratorijsko delo
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 1817; Prenosov: 82
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Medpredmetno povezovanje bioloških in geografskih vsebin s pomočjo računalniško podprtega laboratorijskega dela
Sanja Žgavc, 2012, diplomsko delo

Opis: Medpredmetno povezovanje stremi k povezovanju znanj različnih predmetov in je eden od možnih novejših pristopov k poučevanju, tako v srednji, kot tudi v osnovni šoli. Na ta način učenci spoznavajo različne vidike in se naučijo celostnega pogleda na obravnavano snov. V diplomskem delu z naslovom Medpredmetno povezovanje bioloških in geografskih vsebin s pomočjo računalniško podprtega laboratorijskega dela obravnavamo načrtovanje medpredmetnih povezav na primeru biologije in geografije. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljeno medpredmetno povezovanje na splošno. Tako govorimo o samem pojmu medpredmetno povezovanje, o njegovi smiselnosti, prednostih, možnostih in pomanjkljivostih, izpostavljeno pa je obstoječe stanje v aktualnih učnih načrtih biologije in geografije. Empirični del temelji na primerjavi ciljev v aktualnih učnih načrtih za biologijo in geografijo. Skupne točke so podlaga za izdelavo 10 računalniško podprtih laboratorijskih eksperimentov, ki predstavljajo predloge za vključevanje medpredmetnih povezav v pouk. Oblikovani in izvedeni so bili sledeči eksperimenti: 1. Zmrzovanje slane in sladke vode, 2. Vpliv hitrosti vodnega toka in temperature vode na količino raztopljenega kisika v vodi, 3. Vpliv pH vode na aktivnost mikroorganizmov, 4. Dušikove spojine, 5. Fotosinteza in dihanje rastlin, 6. Transpiracija rastlin, 7. Nastanek letnih časov, 8. Nastanek toplotnih pasov na Zemlji, 9. Razlike v količini CO2 med mestom in podeželjem, 10. Segrevanje kopnega in morij.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, učni načrt, geografija, biologija, računalniško podprto laboratorijsko delo.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2012; Ogledov: 2155; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici