| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava posebnosti računovodenja v invalidskih podjetjih in socialnih podjetjih
Lucija Kadiš, 2022, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je za zaposlitev invalidov zelo dobro preskrbljeno predvsem s pomočjo različnih programov, državnih pomoči in ukrepov, ki se nudijo podjetjem. Zaposlitev invalidom podjetjem naj nebi predstavljalo le dodaten prihodek, temveč izboljšanje položajev invalidov in njihovo vključevanje v družbo. Z pomočmi države podjetjem, lahko postanejo invalidi zelo zanimivi in iskani kader za različna podjetja. Namen diplomskega dela je prikazati delovanje invalidskih in socialnih podjetjih, ter razliko med njimi. V diplomsko delu smo spoznali delovanje invalidskih in socialnih podjetjih, začetek pridobitve statusa invalidskega in socialnega podjetja, pogoje, prenehanje delovanje ter posebnosti računovodstva in razlike med invalidskim in socialnim podjetjem. Ugotovili smo, da je ustanovitev invalidskega podjetja težja, kot ustanovitev socialnega podjetja. Čeprav v zadnjih letih število socialnih podjetjih narašča. Tako socialno, kot invalidsko podjetje ima posebnosti računovodenja.
Ključne besede: Invalidi, invalidsko podjetje, socialno podjetje, kvote.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 467; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
PRIMERJAVA UREDITVE ZAPOSLOVANJA PRI ZAPOSLITVENIH AGENCIJAH V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Ivo Bezjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Sodobne tržne razmere v današnji postmoderni družbi terjajo nagli tok sprememb. Tržni subjekti so primorani v želji po maksimiziranju dobička in minimiziranju izdatkov svoji dejavnosti na tržišču prilagajati tudi svoje zaposlene, tako po številu le teh kot tudi glede na njihovo izobrazbeno strukturo. Prav zaradi velikega števila tržnih subjektov in nenehno spreminjajočega se povpraševanja po določenih izdelkih in storitvah so tržni subjekti dandanes primorani bolj kot kdaj koli prej v racionalizacijo delovne sile. Glede na vse omenjeno v prejšnjem odstavku so t.i. klasične oblike zaposlovanja za sodobne tržne subjekte preveč toge. Pojavila se je potreba po delovni sili, ki je strokovno usposobljena, dinamična glede zaposlovanja in odpuščanja, ter hitro dostopna za uporabnika. Nastalo vrzel na strani povpraševanja po novodobni delovni sili so zapolnile zaposlitvene agencije, ki predstavljajo »bazen« dinamične delovne sile. S tem diplomskim delom prikazujem značilnosti ureditve zaposlovanja pri zaposlitvenih agencijah v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Razvidno postane, da so zaposlitvene agencije bistveno olajšale poslovanje tržnih subjektov, kot tudi pospešile zaposlovanje brezposelnih oseb. Razvidna pa postane tudi druga plat te novodobne delovnopravne tvorbe, ki ponekod skriva tudi temno stran sodobnega zaposlovanja. Govora je o kopici najrazličnejših kršitev tako delovnega, socialnega, kot tudi davčnega prava. Prav omenjene kršitve pa ponekod za seboj potegnejo tragične usode napotenih delavcev in njihovih družin, ki se na podlagi omenjenih nepravilnosti komaj da preživljajo ali pa ostanejo celo praznih rok. Te zgodbe mečejo tako temno luč na zaposlitvene agencije in njihov nagli razvoj.
Ključne besede: Zaposlitvena agencija, agencijski delavec, uporabnik, kvote agencijskih delavcev, tristrano pogodbeno razmerje, dogovor o napotitvi.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1324; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
VKLJUČEVANJE ŽENSK NA VODILNE POLOŽAJE V EVROPI
Ana Hauptman, 2016, magistrsko delo

Opis: Problematika neenakopravnosti žensk je aktualna že dolgo časa. Spremembe, ki so se bolj opazno začele pojavljati po sprejetju volilne pravice za ženske, so danes dosegle povsem nove razsežnosti. Če so nekoč ženske lahko samo volile, so danes lahko tudi izvoljene. Ker pa je črno na belem pogosto samo formalni zapis, v praksi pa se stvari izkažejo drugače, smo se v tem magistrskem delu osredotočili na to temo. Vključevanje žensk na vodilne položaje predstavlja velik premik za gospodarstvo in globalno okolje, kot tudi za žensko kot osebo. Vodenje bi naj bila domena moškega posameznika, kar pa je v današnjih časih sporno z načeli demokracije in s tem tako opevane enakopravnosti spolov. Položaj, ki ga lahko dosežejo ženske danes, je po kvaliteti dela povsem enakopraven moškemu. V tej magistrski nalogi smo tako začeli z obravnavo managementa, ki nam je služil kot izhodiščni dejavnik pri opredelitvi naslednjega poglavja o vodenju. Predstavili smo različne definicije vodenja, kaj obravnava, kako ga opredeljujejo različni avtorji ter opisali tudi stile vodenja in modele vodenja. Nadalje smo se posvetili vodji kot osebi in iskali lastnosti, ki iz posameznika ustvarijo dobro vodjo. Ker je vodja lahko moškega ali ženskega spola, smo prikazali tudi razlike med moškim in ženskim vodenjem. Ženska in moški se razlikujeta tako po bioloških faktorjih, kot tudi po družbenih. Povzeli smo tudi tipično ženske lastnosti, zaradi katerih naj bi bilo žensko vodenje več kot uspešno. V četrtem poglavju je osrednja tema neenakovreden položaj spolov. Razlike se pojavljajo na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, mi pa smo v tem delu predstavili predvsem razlike med plačami, izobrazbo, upokojitvijo in odprli temo tudi o aktualnem problemu žensk, to je vprašanje o materinstvu. Kasneje smo iskali načine usklajevanja med delom in družino. V naslednjem, petem poglavju, pa je glavna beseda tekla o napredku žensk. Danes je položaj žensk mnogo boljši kot je bil nekaj desetletij nazaj. Ker pa enakopravnost spolov v praksi kljub urejeni zakonodaji še vedno ni takšna, kot je na papirju, smo osvetlili ukrepe za povečanje žensk na vodilnih položajih. Izpostavili smo uvedbo kvot, ki velja za enega izmed uspešnejših mehanizmov za vključevanje žensk na vodilne položaje. Prikazali smo tudi napredek žensk v številkah, torej kako se je število žensk na vodilnih položajih spreminjalo izpred nekaj let do današnjih dni. V zadnjem poglavju pa je tema namenjena primerom uspešnih žensk v Evropi, ki trenutno delujejo na vodilnih položajih in ki so kljub neenakopravni obravnavi, o kateri smo predhodno govorili, uspele zgraditi svojo kariero. Predstavili smo tudi nekaj uspešnih žensk v Sloveniji. Pogledali smo še, kakšno je stanje žensk na vodilnih položajih v Sloveniji ter nenazadnje podali svoje ugotovitve. Na koncu smo predstavili še predloge za izboljšave, ki lahko služijo kot dobra iztočnica za prihodnje cilje k boljšemu doseganju enakopravnosti spolov.
Ključne besede: Vodenje, ženske, vodilni položaji, neenakost spolov, kvote
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1800; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)
Matic Špur, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA). Avtor najprej obravnava vzpostavitev območja proste trgovine z odpravo tarifnih postavk za blago. Pri tem se osredotoča, tako na industrijsko blago, s poudarkom na ribiški predelovalni in avtomobilski industriji, kot tudi na kmetijske izdelke. V okviru poglavja o blagu so predstavljena določila, ki se nanašajo na tehnične ovire trgovini, kot oblika necarinskih omejitev in na pravila izvora. V diplomski nalogi je tudi predstavljeno poglavje o prostem pretoku storitev, ki prav tako zajema začasno bivanje fizičnih oseb. Avtor, nadalje, obravnava določbe o naložbah; pri tem se osredotoča na inovativna pravila tega poglavja, katerih namen je ohraniti zakonodajno pristojnost strank na področjih javnega interesa, predvsem v kontekstu mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS). Zadnje poglavje analizira pravila o intelektualni lastnini, ki se nanašajo na patente za farmacevtske izume in geografske označbe živilskih izdelkov.
Ključne besede: prosti pretok blaga, tarifne postavke, ukinitev tarif, tarifne kvote, liberalizacija trga, prosti pretok storitev, naložbe, mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo, farmacevtski patent, geografske označbe
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 2858; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (530,18 KB)

5.
6.
7.
PREPOVED DISKRIMINATORNIH DAVČNIH NORM IN NJEN POMEN
Andrej Dežman, 2015, diplomsko delo

Opis: Predmet te diplomske naloge je prepoved diskriminatornih davčnih norm, ki jih predstavljajo, diskriminatorne carine, uvozne kvote in ukrepi z enakim učinkom ter diskriminatorni notranji davki. Naloga v prvem delu povzame zgodovinski razvoj ekonomske misli v zvezi z davčno diskriminacijo in razlogi zanjo, v drugem delu predstavi prepoved diskriminatornih davčnih norm ter poda analizo pomena prepovedi in postavi tezo, da je Prepoved diskriminatornih davčnih norm je civilizacijska pridobitev, ki prispeva tako k blaginji kakor k miru. Diskriminacija na omenjenem področju ima lahko namreč resne posledice tako na blaginjo v državi, kakor tudi na mednarodne odnose. Mogoče je celo dejati, da je vprašanje diskriminatornih davčnih norm, vprašanje vojne in miru.
Ključne besede: diskriminatorne norme, carine, davki, uvozne kvote, protekcionizem, liberalizem, blaginja, vojna, mir
Objavljeno v DKUM: 03.06.2015; Ogledov: 1863; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (914,65 KB)

8.
9.
KONKURENČNI POLOŽAJ PODJETJA NA MLEČNEM TRGU: PRIMER MLEKARNE V SLOVENIJI
Natalija Kšela, 2010, diplomsko delo

Opis: Mlečna industrija v Sloveniji je v preteklih letih doživela mnoge spremembe. Po vstopu v Evropsko unijo so bile odpravljene institucionalne omejitve pri trgovanju, pojavili so ostri konkurenčni pritiski velikih evropskih multinacionalk. Tem pritiskom je bilo izpostavljeno tudi podjetje Pomurske mlekarne, saj kot smo prikazali v diplomskem delu, je poslovalo z izgubo. Z željo po uspešnosti podjetja se je novo vodstvo odločilo za temeljito prestrukturiranje podjetja, ki je pripeljalo do želenih rezultatov ter izboljšanja kazalnikov uspešnosti. V mlečno-predelovalni industriji v Sloveniji obstaja razkorak med ponudbo in porabo mleka in mlečnih izdelkov, zato je tudi razvoj podjetja odvisen od uspešne uveljavitve na novih izvoznih trgih. Podjetje se je uspešno uveljavilo na trgu tretjih držav, predvsem Senegala in Mavretanije. Distribucija živil je vse bolj nagnjena h koncentriranju večjih trgovskih verig, ki obvladujejo trg. Prav te trgovske blagovne znamke zadnja leta predstavljajo v največji meri cenovno konkurenco podjetju, saj so cenovno bolj dostopne potrošniku od blagovnih znamk. Kljub temu pa ima podjetje Pomurske mlekarne prevladujoč tržni položaj v kategoriji masla, pri mleku in sirih pa ostaja nišni igralec.
Ključne besede: Ključne besede: SKP, mlečne kvote, odkupna cena, Pomurske mlekarne.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2011; Ogledov: 3646; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (782,55 KB)

10.
ZAPOSLOVANJE TUJE DELOVNE SILE V SLOVENIJI
Valerija Tratnjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaposlovanje tujcev v Sloveniji poteka s pridobljenim delovnim dovoljenjem, ki se izda za točno določen čas in pri točno določenem delodajalcu. Delovno dovoljenje se lahko samo izjemoma nadomesti z drugim dokumentom. Za zaposlitev v Evropski uniji praviloma ne potrebujemo delovnih dovoljenj, saj je temeljna svoboščina, ki jo omogoča Evropska unija prosti pretok ljudi. Obvezna je le prijava delavca, ki pa jo opravi delodajalec. Drugače velja v tistih državah, ki izrecno zahtevajo izdajo delovnih dovoljenj. Poznamo tri vrste delovnih dovoljenj, in sicer: dovoljenje za zaposlitev, dovoljenje za delo in osebno delovno dovoljenje. Dovoljenje za zaposlitev in dovoljenje za delo se izdata na vlogo delodajalca, medtem ko se osebno delovno dovoljenje praviloma izda na vlogo tujca. Veliko vlogo pri izdaji delovnega dovoljenja pa ima trenutno stanje na trgu delovne sile. Z oblikovanjem kvotnega sistema, v novem ZZDT je država omejila izdajo števila delovnih dovoljenj in s tem omejila množično prevzemanje dela, ki je primarno namenjeno domačemu prebivalstvu. Šele, ko za razpisano delovno mesto ni primernega domačega kadra, zaprosi za zaposlitev tujca. Na slovenskem trgu dela, se največ zaposlujejo moški tujci iz Bosne in Hercegovine, stari med 30 in 40 let in s I. oziroma s IV. stopnjo izobrazbe. Največ tujcev je zaposlenih v gradbeništvu v okolici Ljubljane.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, delovna dovoljenja, zakoni in določila, kvote, imigracijska politika, tujci iz tretjih držav, tujci iz držav Evropske unije
Objavljeno v DKUM: 02.09.2010; Ogledov: 2661; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (709,98 KB)

Iskanje izvedeno v 5.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici