Search the digital library catalog

Abstract: Nepremičninski posrednik je po 2. odstavku Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, imeti mora licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in biti vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli zajemajo vse dejavnosti za vzpostavitev stika med naročiteljem in tretjo osebo, pogajanja in pripravo za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je določena nepremičnina. Prav zaradi povečanega obsega dejavnosti v gospodarskem sistemu in normativne neurejenosti je bil leta 2003 sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju, katerega glavni namen je bil določiti pravila za varno in skrbno posredovanje v prometu z nepremičninami, ki jih morajo posredniki upoštevati pri svojem delu. V diplomskem delu smo se dotaknili pojmov, s katerimi se srečujejo tako ljudje, ki želijo kupiti ali prodati nepremičnino, kot tudi tisti, ki opravljajo storitve nepremičninskega posredovanja. Mednje gotovo sodi pogodba o posredovanju, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročitelj, kjer se le-ta zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (1. odstavek 13. člena ZNPosr). Obvezno mora vsebovati tudi podatke o zavarovanju pred odgovornostjo, nepremičninskega posrednika, ki opravlja določen posel in stroške ter način plačila za opravljene storitve. Poleg virov materialnega prava, kamor uvrščamo Stvarnopravni zakonik (SPZ), in so v njem zapisane vrste stvarnih pravic, vsebina in njihova načela, poznamo še vire procesnega prava, kjer med temeljni procesni zakon na nepremičninskem področju uvrščamo Zakon o zemljiški knjigi, kjer so poleg materialnih določb tudi določbe o zemljiškoknjižnem postopku. Med stvarne pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, uvrščamo lastninsko pravico in pravico stvarnega bremena, zemljiški dolg, hipoteko in stavbno pravico, med obligacijske pa predkupno, odkupno, zakupno in najemno pravico, pravico prepovedi in odtujitve ter posebno pravico uporabe javnega dobra. Prav pri lastninski pravici prevladuje napačno mnenje, da je za njen prenos dovolj že sklenjena prodajna pogodba, vendar pa je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom potreben vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pri prodajni pogodbi, kjer je nepremičnina opredeljena kot predmet pogodbe, mora biti le-ta opisana tako, da je izključen vsakršen dvom, za katero nepremičnino gre. Nepremičninska družba mora pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero je posredovala, preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine ter pogodbeni stranki jasno in razumljivo pisno opozoriti na morebitne pravne oziroma stvarne napake nepremičnine (1. odstavek 23. člena ZNPosr). To pomeni, da mora pri opravljanju storitev posredovanja z nepremičninami ravnati s profesionalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Keywords: nepremičninski posrednik, zakon o nepremičninskem posredovanju, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga, kupoprodajna pogodba.
Published in DKUM: 04.07.2016; Views: 1758; Downloads: 143
Full text (902,42 KB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana zgodovina Podlehnika od prve omembe kraja do začetka 18. stoletja. Najpomembnejši del naloge predstavlja Urbar gospostva Turnišče 1650—1792. Iz transkripcije vira je razvidna kupoprodajna pogodba med prodajalko Ano Barbaro Moscon in kupcem Georgom Friderikom Sauerjem. Vir poda sliko življenja podložnikov v določenih vaseh. Tako se seznanimo s priimki podložnikov, njihovimi dajatvami zemljiškemu gospodu in tudi z imeni krajev, ki jih danes preprosto več ne najdemo, saj so ti kraji izginili ali pa so spremenili ime. Slika ni popolna zaradi razdrobljenosti zemljiških posestev med več zemljiških gospodov. V diplomskem delu so podani tudi podatki o zemljiških posestnikih, ki so imeli to zemljo v svojih rokah. Predstavljen je tudi srednjeveški urbar, cerkvena organizacija, splošni podatki o vdoru Turkov, razhajanju kuge in o čarovniških procesih na tem področju.
Keywords: Podlehnik, Spodnji Podlehnik, zgodovina, urbar, kupoprodajna pogodba, zemljiški posestniki.
Published in DKUM: 22.08.2009; Views: 3382; Downloads: 447
Full text (4,18 MB)