1. Prevedeni (mikro)svetovi : roman Vojak s cvetlico Nándorja Giona v slovenskem, nemškem in srbskem prevoduHargita Horváth Futó, Jutka Rudaš, Éva Hózsa, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Besedilni svet romana Vojak s cvetlico madžarskega pisatelja Nándorja Giona kopiči bogato krajevnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko, narodopisno in antropološko gradivo. Razprava se v prvi vrsti loteva razkrivanja vidikov, ki se uveljavljajo pri prevajanju romana v srbski, nemški in slovenski jezik. Osredotoča se na prevajanje kulturnih posebnosti in pri tem izhaja iz dejstva, da prevod ni samo akt gramatike in besednega zaklada dveh jezikov, temveč medkulturna komunikacija oziroma kulturna menjava, pri kateri je z različnimi prevajalskimi postopki in metodami »prevedljiv« vsak del resničnosti. Prevedeno delo namreč v veliki meri prenaša tudi kulturo, iz katere izhaja, tako da je bistveni element medkulturnega stika. Kultura je navsezadnje organiziran sistem simbolov, nosilcev pomena, ki je po Iserju »po eni strani model o resničnosti, po drugi strani pa model resnice.«
Ključne besede: medkulturna komunikacija, kulturne realije, kulturni kodi, prevajalski postopki, madžarska književnost
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1434; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (425,16 KB) |
2. Primerjava slovensko-nemške vinske terminologijeKlara Jerebic, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obdelamo področje opisa vin in prevodov le-teh v nemški jezik. Posvetimo se razumevanju strokovnega prevoda in zbiranju terminoloških podatkov. Nakažemo pomen korpusno podprte terminografije, ki pokaže kakšna je dejanska jezikovna raba na strokovnem področju. Zanima nas, katere kompetence mora imeti prevajalec, da je uspešen pri svojem delu. V ospredje postavimo razumevanje kulturno specifičnih elementov kulture. Pri tem opredelimo pojem kulturemov. Pokažemo, katere prevajalske postopke lahko uporabljamo za prevajanje kulturnih realij. Želimo predstaviti poglobljeno razumevanje področja vinifikacije in opisa vin, zato opišemo kulturo pitja vina na Slovenskem. Predstavimo njeno zgodovino, pomen vina v slovenski družbi danes in njegov sloves v svetu. Predstavimo glavne značilnosti vina s področja degustiranja in ocenjevanja vin ter opise, ki izvirajo iz njih. Posvetimo se težavam z vinsko terminologijo, pogledamo slog opisa vina ter metafore, ki znajo povzročati dvoumnosti pri prevodih.
V empiričnem delu diplomske naloge naredimo analizo opisa vina, kot jih najdemo na spletnih straneh vinarjev z Vinorodne dežele Podravje in njihovih prevodih v nemški jezik. Zbrane podatke in ugotovitve smo na osnovi študija literature, zbiranja virov in dokumentacije ustrezno uredili in obdelali. Kot rezultat analize smo izdelali vinski terminološki glosar za jezikovni par slovenščina – nemščina.
Ključne besede: terminologija, strokovni prevod, prevajalske kompetence, kulturem, kulturne realije, prevajalski postopki, vinska terminologija, glosar
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1632; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Slovensko-nemški prevodi jedilnih listov na področju MariboraSilvia Šarlah, 2016, diplomsko delo Opis: Današnja globalna družba je postala zelo odprta glede spoznavanja novih kultur, ta transkulturni trend lahko opazimo predvsem na področju kulinarike in gastronomije. Kulinarika se tudi vedno bolj uveljavlja kot pomemben motiv za izlet ali potovanje, posledično narašča pomen jedilnih listov v okviru mednarodnega turizma. Pri prevajanju jedilnih listov prevajalci uporabljajo različne metode in strategije. V teoretičnem delu diplomskega dela se bomo uprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevoda postavlja namen in naročnika. Najpomembnejše prevajalske postopke bomo prevzeli po avtorjih Vinay in Daberlnet. Pri prevajanju kulturnih realij se bomo oprli na raziskave in ugotovitve Šumrade.
Empirični del diplomskega dela se osredotoča na prevajanje jedilnih listov, primarni cilj je analiza ustreznosti prevodov. V analizo je bilo vključenih 9 jedilnih listov v slovenskem jeziku, prevedenih v nemški jezik. Skupaj je bilo analiziranih 441 jedi s pripadajočimi prevodi v nemškem jeziku, na podlagi katerih smo naredili analizo ustreznosti prevodov. Na podlagi primerjave izvirnika s prevodom smo analizirali neustreznosti in napake, ki se pojavljajo v ciljnem besedilu, jih kategorizirali ter predlagali ustrezne rešitve. Analiza je pokazala, da nemški prevodi jedilnih listov na področju Maribora niso najbolj ustrezni, saj niso kulturno in jezikovno prilagojeni ciljni kulturi, v našem primeru nemškemu jeziku.
Jezikovna in kulturna ustreznost prevodov jedilnih listov je pomembna iz različnih razlogov, saj le-ta ne vpliva le na prepoznavnost gostinskega lokala ali restavracije, ampak tudi na prepoznavnost slovenske kuhinje ter celotne turistične destinacije.
Ključne besede: jedilni listi, skopos, kulturne realije, prevajanje strokovnih besedil, izhodiščno besedilo, ciljno besedilo, prevajalske strategije, kulinarika
Objavljeno v DKUM: 16.03.2016; Ogledov: 1726; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,58 MB) |
