| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dravsko polje
2023, znanstvena monografija

Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Spreminjanje rabe tal na pohorskih planjah med letoma 2000 in 2014
Tanja Golob, Domen Kodrič, Jelko Meolic, Aleš Praprotnik, Aleksandra Premužič, Anja Simreich, Rosvita Viltužnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava naravne značilnosti območja Pohorskih planj ter spreminjanje kulturne pokrajine iz vidika rabe tal. Naravne razmere so analizirane in prikazane z ozirom na zemljiške kategorije. Prikazane so tudi spremembe zemljiških kategorij v obdobju med letoma 2000 in 2014. Ugotovljeno je spreminjanje kulturne pokrajine – širjenje gozda ter ekstenzifikacija kmetijskih površin.
Ključne besede: Slovenija, Pohorje, kulturna pokrajina, raba tal, spremembe, Pohorske planje, fizična geografija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1498; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spreminjanje kulturne pokrajine na območju katastrske občine Javorje
Polonca Kevp, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo analizirali spremembe kulturne pokrajine v katastrski občini Javorje na podlagi podatkov Franciscejskega katastra in novejših evidenc. V ta namen smo uporabili arhivsko gradivo ter podatke iz današnjih uradnih evidenc (TTN načrti, DOF 5). Teoretični del vključuje pojasnitev osnovnih pojmov kulturne pokrajine, rabe tal ter geografski oris izbranega območja. V analitičnem delu smo analizirali rabo tal, demografske, ekonomske in socialne spremembe. Na koncu smo opredelili faze razvoja katastrske občine Javorje. Z rezultati analitičnega dela smo lahko prikazali, da je na študijskem območju v preteklih dveh stoletjih prišlo do velikih sprememb. Te se odražajo v depopulaciji in staranju prebivalstva ter v spremembi rabe zemljišč na obravnavanem območju, predvsem kot nadpovprečna gozdnatost. Pomemben dejavnik pri ohranitvi podeželja in za obstanek samotnih kmetij so državne pomoči. Kmetijstvo je še prevladujoča dejavnost in oblikovalec pokrajine. Glavni vir dohodka kmetij je poleg gozdarstva še živinoreja.
Ključne besede: kulturna pokrajina, raba tal, katastrska občina Javorje, podeželje, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1512; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (10,78 MB)

4.
Razvoj kulturne pokrajine na območju katastrske občine Sv. Trije Kralji
Vesna Dobnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene naravnogeografske in družbeno geografske značilnosti k.o. Sv Trije Kralji, katera spada k občini Radlje ob Dravi in je del hribovja Kozjak. Glavne značilnosti območja so odmaknjenost, perifernost in neraziskanost. Podrobneje so opisane dejavnosti in procesi, ki vodijo v spreminjanje funkcijske in morfološke podobe kulturne pokrajine v agrarnem obdobju in v industrijskem/postindustrijskem obdobju. Glavni gospodarski dejavnosti v 19. stoletju sta bili ekstenzivno poljedelstvo in živinoreja, ter samooskrbno kmetovanje. V 21. stoletju prevladujeta gozdarstvo in živinoreja ter je značilno modernizirano kmetijstvo. Trend staranja prebivalstva in odseljevanje mladega prebivalstva, sta ključna problema območja, ki posledično vplivata na depopulacijo in propadanje samotnih kmetij.
Ključne besede: kulturna pokrajina, k.o. Sv. Trije Kralji, raba tal, ogozdovanje, ozelenjevanje, prebivalstvo.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2009; Ogledov: 2516; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (49,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici