| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
POSTKOLONIALNI MOTIVI IN TEME V DELIH HANIFA KUREISHIJA
Branka Friškovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni postkolonialni motivi in teme v romanih Hanifa Kureishija, ki so prevedeni v slovenski jezik; Buda iz predmestja (1990), Črni album (1995) in Nekaj ti moram povedati (2008). Ker roman Intimnost (1998) opisuje razmerja med moškim in žensko, v njem ne najdemo motivov postkolonializma, zato je v analizi izpuščen. Hanif Kureishi v svojih romanih obravnava postkolonialne teme, zato v diplomskem delu na kratko obravnavamo postkolonializem in postkolonialno književnost. Poudarek diplomske naloge je na analizi postkolonialnih tem in motivov, predvsem z vidika identitete. Podrobneje je predstavljena verska ali religiozna identiteta posameznih likov v romanih, pa tudi nacionalna, saj so posamezniki temnopolti Angleži, ki jih družba sprejema kot drugačne in manjvredne. Analizirana sta tudi kulturna identiteta in rasa, saj so protagonisti zaradi svoje kulture pogosto stigmatizirani in žrtve rasizma. Kureishijevi liki so hibridne osebnosti, razpeti so med »belo« Anglijo in »črno« domovino in svojo barvo kože označujejo s svetlorjavim odtenkom. V diplomski nalogi so identitete obravnavane ločeno, vendar so pogosto prepletene med seboj, zato je razmejitev neobvezujoča.
Ključne besede: Hanif Kureishi, postkolonialna književnost, verska identiteta, nacionalna identiteta, kulturna identiteta, rasa, hibridnost
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 1551; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (561,74 KB)

4.
POMEN NARODNO-ZABAVNE GLASBE V PROGRAMIH JAVNE TELEVIZIJE
Matjaž Kitak, 2011, diplomsko delo

Opis: Glasba je poleg jezika, književnosti, umetnosti pomemben medij za oblikovanje kulturne identitete. V Sloveniji nosi del te vloge narodno-zabavna glasba, ki se neguje in razvija s pomočjo množičnih medijev. Na tem mestu pa največjo odgovornost prevzame javna televizija, ki mora skrbeti za zadovoljitev potreb različnih javnosti s kakovostnim lastnim programom. V diplomskem delu definiramo funkcije in delovanje slovenske javne televizije ter se posvečamo spoznavanju slovenske nacionalne identitete preko fenomena narodno-zabavne glasbe. S pomočjo analize statističnih podatkov o gledanosti narodno-zabavnih vsebin smo ugotavljali, da je ta zvrst glasbe na TV Slovenija dovolj razširjena, vendar manjkajo kakovostni kriteriji, tako imenovano sito, ki loči zrno od plevela.
Ključne besede: javna televizija, narodno-zabavna glasba, kulturna identiteta, javni interes.
Objavljeno: 20.06.2011; Ogledov: 11053; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

5.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Ključne besede: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
Kulturna identiteta v obdobju globalne migracije
Veronika Senekovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge Kulturna identiteta v času globalne migracije je preučiti oziroma ugotoviti, kako kultura vpliva na identiteto posameznika, kako kulturna identiteta posameznika pozitivno ali negativno vpliva na stik z novo/tujo/drugačno kulturo. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo pridobili s strukturiranim intervjujem, ki smo jih poslali tako Slovencem živečim v Avstraliji in Avstralcem živečim v Sloveniji.
Ključne besede: kultura, kulturna identiteta, globalizacija, kulturne dimenzije, Lewisov model
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 321; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca
Iva Lah, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Ptuj in drugi realni kraji v pripovedni prozi Mihe Remca je poudarek na dogajalnem prostoru, tj. mestu Ptuj, ki je rojstni kraj avtorja obravnavanih del Mihe Remca. V prvem delu naloge je predstavljena teoretična zasnova za analizo, to je teorija dogajalnega prostora v literaturi, teorija urbanega romana, teorija identificiranja realnih krajev v literaturi in predstavitev osrednjih kronotopov po Bahtinu. Teoretični del naloge vključuje še obravnavo mesta kot dogajalnega prostora v tuji in slovenski literaturi ter pomen kolektivne memorije in geniusa loci v književnosti. V drugem delu magistrske naloge sledi analiza literarnih del. Osrednji del predstavljajo povest z dramsko predlogo in dva romana, ki so prostorsko umeščeni v mesto Ptuj in okolico. V njih so predstavljeni zgodovinski, politični in kulturni vidiki Ptuja. Ob tem so prikazane možnosti pojavitev kolektivne memorije, geniusa loci in regionalne identitete. Prikazani so opisi okolja, iz katerih lahko razberemo, ali je Ptuj v vlogi urbanega mesta ali ne. Romana sta obravnavana tudi po kategorizaciji kronotopov po Bahtinu. Sledi obravnava drugih Remčevih pripovednih del, ki ne vsebujejo sestavine oz. dogajalnega prostora Ptuja, a se v njih pojavi ogromno drugih realnih krajev ter primerjava teh z opisi Ptuja. Na koncu so predvidene tudi povezave del, oziroma realnih krajev v njih, z avtorjevim življenjem.
Ključne besede: Miha Remec, Ptuj, realni kraji, mesto, kronotop, kulturna memorija, regionalna identiteta.
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 336; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici