| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Analiza primerov kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino v svetu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Viktorija Zupančič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil definirati obstoj kriminalitete zoper kulturno dediščino v svetu ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete. Med proučevanjem literature smo ugotovili, da tovrstna oblika kulturne dediščine narašča. Na dotično obliko kriminalitete so najbolj občutljive ekonomsko in socialno slabše razvite izvorne države antikvitet. Med njimi izstopajo države Južne Amerike in Bližnjega vzhoda. Zahodni del sveta je predvsem tržno naravnan in predstavlja končno destinacijo tihotapljenih antikvitet. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je vsekakor dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanega kulturnega materiala preko državnih mej na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza pogovorov s strokovnjaki je pokazala resnični problem trgovanja s prepovedanimi predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta. Za arheološko proučevanje je tak predmet popolnoma ničvreden in neuporaben. S trenutkom ilegalne odstranitve predmeta iz arheoloških tal predmet izgubi vsakršno vrednost in informacije, ki bi jih bili pridobili v primeru pravilnega izkopa ter dokumentiranja celotnega postopka. Ugotovili smo ustreznost in primernost pravnih aktov s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete. Problem pa predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praktični obliki.
Ključne besede: kulturna dediščina, antikvitete, kriminaliteta, tihotapljenje, vandalizem, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2013; Ogledov: 1148; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (747,74 KB)

72.
Prenova vile Panajotopulo
Tabita Jerant, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Cilj projektne naloge je izdelati celovit predlog za prenovo Vile Panajotopulo. Vila je obravnavana kot del kulturne dediščine, ki s svojim historičnim ozadjem predstavlja veliko nacionalno vrednost. Naloga je razdeljena na analitični in projektni del. V analitičnem delu smo analizirali zgodovinska izhodišča in obstoječe stanje ter na podlagi pridobljenih ugotovitev prišli do zaključka, da je arhitekturni kompleks nujno potreben celovite prenove. Z ustanovitvijo nove namembnosti in funkcije bosta objekt in okolica zaživela ter tako pridobila na prepoznavnosti in simboliki samega kraja in okoliša.
Ključne besede: prenova, arhitektura, kulturna dediščina, patricijska vila, graščina Panajotopulo, prvotni izhodiščni tloris
Objavljeno: 06.09.2013; Ogledov: 2268; Prenosov: 353 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (86,63 MB)

73.
PRENOVA STARE TERMOELEKTRARNE VELENJE
Iva Pečnik, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Osrednja tema naloge je prenova objekta stare termoelektrarne v Velenju. Objekt je obravnavan z zgodovinskega vidika ter vidika varovanja in prenove industrijske arhitekturne dediščine. Analitični del obsega nekdanji in današnji pomen objekta za ožjo in širšo okolico, analizo lokacije, materialov in konstrukcije, opisno analizo zunanje arhitekturne pojavnosti in notranje razporeditve prostorov. Izpostavljen in vrednoten je že izdelan projekt prenove obravnavane elektrarne, ki predvideva umestitev novega programa - Fakulteto za energetiko z dejavnostjo inštituta za energetiko. V praktičnem delu je lastni projekt prenove usmerjen k revitalizaciji trenutno propadajoče termoelektrarne, ki bi kot center s kulturnim, izobraževalnim in kreativnim programom doprinesla k ekonomskemu in socialnemu razvoju Velenja ter se povezala z mestom in prebivalci.
Ključne besede: industrijska arhitektura, stara termoelektrarna Velenje, prenova, kulturna dediščina, kulturno-izobraževalno-kreativni center.
Objavljeno: 20.08.2013; Ogledov: 2517; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (103,54 MB)

74.
GOVOR V ZIBIKI
Urška Orač, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih. Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega, madžarskega in hrvaškega.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 1006; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

75.
PREDLOG SANACIJE VILE
Andrej Delopst, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziram obstoječe stanje objekta Vila »Breda« v Topolšici. Prikazan je opis dejanskega stanja objekta po posameznih sklopih. V drugem delu zastavim predlagano programsko zasnovo objekta oziroma njegov nov namen in uporabo. Sklicujem se na predpise, ki nam jih narekujejo posamezne stroke. Zaradi kulturne zaščite objekta, je pri obnovi veliko odvisno tudi od predpisov Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Tretji del opisuje različne tehnologije posameznih faz izgradnje, ki se uporabljajo pri podobnih objektih. V zadnjem delu je opisan predlog sanacije po posameznih fazah s popisom gradbeno–obrtniških del. V prilogi so načrti iz leta 1932 in novi načrti, ki sem jih izdelal za predlog rekonstrukcije objekta.
Ključne besede: sanacija, rekonstrukcija, kulturna dediščina, vila Breda
Objavljeno: 25.04.2013; Ogledov: 1835; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (7,59 MB)

76.
Omejitve lastninske pravice v razmerju do varstvenega režima nepremičnih kulturnih spomenikov
Natalija Sbüll, 2013, diplomsko delo

Opis: Kulturna dediščina predstavlja nenadomestljivo vrednoto, saj je vsaka enota kulturne dediščine, ki je poškodovana ali uničena, žal izgubljena. Zato je potrebno kulturno dediščino vključiti v aktivno vsakodnevno življenje. Skrb za njeno ohranjanje in varovanje v vseh okoliščinah je skrb vsakogar izmed nas. Tema diplomske naloge je posebna varstva lastninske pravice, to je lastninska pravica nad kulturno dediščino. Lastninsko pravico lastnik izvršuje tako, da ne omejuje drugih posameznikov ali krši zakona. Omejitve lastninske pravice, ki se pojavljajo, se ločijo, na tiste ki so naložene v javnem interesu in tiste, ki varujejo zasebne interese. Varstvo kulturne dediščine je potrebno vključiti v aktivno vsakodnevno življenje. V kategorijo kulturne dediščine, ki je najpogostejša, sodijo posamezne stavbe ali nepremični objekti. Ločimo registrirano dediščino, ki nima statusa spomenika in je varovana le posredno in kulturne spomenike, pri katerih so opredeljeni ukrepi varstva, sofinanciranje in pravica do raznih nadomestil.
Ključne besede: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, nepremična kulturna dediščina, javna korist, zakonita predkupna pravica države ali občine.
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1692; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (420,49 KB)

77.
ANALIZA SPOZNAVANJA IN DOJEMANJA KULTURNE DEDIŠČINE UČENCEV ČETRTIH RAZREDOV MED SLOVENIJO IN GRČIJO
Klemen Škorja, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza spoznavanja in dojemanja kulturne dediščine učencev četrtih razredov med Slovenijo in Grčijo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Tema diplomske naloge temelji na primerjavi med učenci četrtih razredov osnovnih šol v Sloveniji in Grčiji. Osredotočili smo se na analizo spoznavanja in dojemanja kulturne dediščine učencev in iskali podobnosti ter razlike med njimi. Slovenija in Grčija sta članici Evropske unije, vendar že po samih značilnostih obeh držav lahko sklepamo, da se razlikujeta v mnogih pogledih. Izdatno nas je zanimala obravnava šolskih sistemov, učnih načrtov in učenčevih mnenj o kulturni dediščini. V teoretičnem delu smo se spoznali s pojmom kulturne dediščine, se osredotočili na njeno vlogo v vzgoji in izobraževanju ter se seznanili s pedagoškimi programi kulturnih ustanov. Zaradi lažjega razumevanja mišljenja učencev smo se lotili tudi faz v razvoju otrok. Na koncu teoretičnega dela smo se spoznali s slovenskim in grškim šolskim sistemom ter primerjali vsebine kulturne dediščine v njunih učnih načrtih. Namen empiričnega dela je bil, da ugotovimo, na kakšne načine slovenski in grški četrtošolci spoznavajo kulturno dediščino, kako jo dojemajo in kakšen odnos gojijo do nje. Ugotovili smo, da med slovenskimi in grškimi učenci obstajajo razlike v pogledu in odnosu do kulturne dediščine, vendar pa kljub temu pojem poznajo in ga dojemajo v pravilnem kontekstu.
Ključne besede: Slovenija, Grčija, četrti razred, kulturna dediščina, šolski sistem, učni načrt
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 1564; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

78.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEK
Ana Rajšp, 2012, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnosti razvoja turizma v občini Duplek. Na podlagi tega namena smo analizirali fizično-geografske in družbeno-geografske značilnosti tega območja. Na območju občine Duplek je bila v preteklosti razvita predvsem kmetijska dejavnost, počasi se to spreminja, danes prihajajo v ospredje nove gospodarske dejavnosti kot so trgovina, gradbeništvo in tudi turizem. Turizem, ki trenutno ni razvit, kot bi lahko bil, da bi postal pomembna gospodarska dejavnost za občino, zahteva vlaganja v določeno infrastrukturo in zavedanje o naravnih in kulturnih danostih, ki jih ima to območje. Na podlagi analize geografskih značilnosti občine, smo ugotovili, da ima občina ugodno prometno lego, saj leži ob regionalni cesti Maribor–Ptuj in je od obeh večjih mest oddaljena približno enako, kar je pomemben dejavnik za prihod turistov iz obeh smeri kot tudi iz smeri Lenarta in njegovih okoliških krajev. Občina ima ugodne klimatske razmere, ki omogočajo športne dejavnosti tako poleti kot tudi pozimi, precej topla do vroča poletja omogočajo možnost ribolova, nogometa, malega nogometa, sprehodov po sprehajalnih poteh. Zime s snegom omogočajo smučarske skoke. Pomemben vpliv ima podnebje tudi na kulturne prireditve, ki jih v občini ni malo. Od predstav na letnem gledališču na Vurberku, Vurberškega festivala kot tudi drugih prireditev na različnih prireditvenih prostorih v občini. Na območju občine je veliko naravnih in kulturnih spomenikov, ki so turistično zanimivi, vendar so pogosto premalo izpostavljeni in predstavljeni. S svojo gostoljubnostjo privabljajo tudi gostišča, turistične kmetije, kmečki turizmi in vinotoči. Potrebna bi bila vlaganja v turistične komplekse, kjer bi lahko turisti prenočili, saj bi se povečalo število gostov, ki bi prihajali za več dni in ne zgolj na kakšno prireditev. Z izgradnjo rekreacijskega centra bi se število možnosti za turizem bistveno povečalo, povečal bi se tudi delež turistov iz okoliških krajev, odprla bi se nova delovna mesta za prebivalce občine, zmanjšala bi se brezposelnost in povečal bi se bruto družbeni produkt na prebivalca.
Ključne besede: turizem, športno rekreacijski center, naravna in kulturna dediščina, prireditve, turistična ponudba, turistični potencial, občina Duplek.
Objavljeno: 12.02.2013; Ogledov: 2439; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

79.
ARHEOLOŠKI PARK VICUS FORTUNAE
Matija Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko naloga z naslovom "Arheološki park Vicus Fortunae" sestavljajo štiri poglavja. Prvo poglavje je uvod, v katerem smo predstavili cilje, namen, osnovno trditev, omejitve in metode dela. Osnovna trditev, ki smo jo dokazovali v diplomskem delu, je bila, da imajo na Ptuju premalo prepoznavnih turističnih produktov, ob tem pa veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem v arheoloških najdbah iz časa rimske Petovione. Drugo poglavje tvori predstavitev destinacijskega managementa. Tretje poglavje se nanaša predvsem na predstavitev in pomen arheološkega parka v destinaciji, ki na zanimiv način prikazuje rekonstruirano preteklost. Četrto poglavje je namenjeno opisu moderno opremljenega Arheološkega parka Carnuntum v Avstriji, ki je na arheološko - turističnem področju primer dobre prakse v tem delu Evrope. Poleg tega smo v tem poglavju predstavili tudi arheološko dediščino Ptuja in okolice ter opisali sestavo ter naloge novo nastale RDO na Ptuju. V posebnem podpoglavju smo predstavili še analizo intervjujev, s pomočjo katerih smo skušali izvedeti, ali v bližnji prihodnosti potrebujemo na Ptuju tovrsten park, ki bi popestril zgodovinsko - turistično ponudbo v destinaciji. Sklepni del je namenjen priporočilu za postavitev arheološkega parka Vicus Fortunae na Ptuju ter preverjanju uresničitve hipotez in zastavljenih ciljev.
Ključne besede: Arheološki park, destinacija, destinacijski management, regionalna destinacijska organizacija, rimska kultura, tematske prireditve, arheologija, integralna turistična ponudba, trajnostni razvoj, zavedanje, sodobna tehnologija, kulturna dediščina, jantarjeva pot, Petoviona, Carnuntum
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1955; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

80.
SPOZNAVANJE ELEMENTOV KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENSKIH PRIPOVEDKAH
Alenka Balažic, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč in strokovne literature predstavili ključne pojme, torej teorijo kulturne dediščine, pripovedk in pravljičnih likov, ki se pojavljajo v pripovedkah. Zapisali smo globalne in konkretne cilje jezikovne in književne vzgoje v vrtcu ter cilje za posamezna področja dejavnosti, katerih namen je osvojiti, poglobiti kulturno dediščino in literarno-estetsko doživljanje. Predstavljena je tudi vloga vrtca pri ohranjanju kulturne dediščine. S kakovostnimi pripovedkami, ki zaživijo kot dediščina slovenske slovstvene folklore in slikajo pomembne dogodke naših prednikov, seznanjamo otroke v vrtcu o nastanku naše dežele in s koreninami slovenstva. Obenem z vključevanjem sestavin kulturne dediščine v vrtce prispevamo k njenemu ohranjanju. V praktičnem delu diplomskega dela smo natančneje predstavili izbrana dela. Sledila je praktična izvedba branja in druge dejavnosti v vrtcu, povezane z branjem izbranih del v oddelku otrok starosti 4–6 let. Namen praktičnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, ali s pomočjo slovenskih ljudskih pripovedk otroci usvojijo konkretne elemente kulturne dediščine. Ugotavljali smo tudi, ali je pripovedka ustrezen način motiviranja otrok.
Ključne besede: kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, pripovedka, slovenska ljudska pripovedka, mitološki liki, motivacija, otroci, vrtec, književni cilji, branje, izbrana dela.
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 3178; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici