| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Problematika kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji
Saša Kuhar, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: umetnine, kulturna dediščina, kriminaliteta, kazniva dejanja, organizirana kriminaliteta, preiskovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 571; Prenosov: 64
URL Povezava na celotno besedilo

62.
PRENOVA JOŠTOVEGA MLINA V CELJU ARHITEKTURNA REANIMACIJA
Daša Funtek, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja rešitev idejne prenove Joštovega mlina v Celju, ki je redek primer tovrstne industrijske arhitekturne dediščine iz prve polovice 20. stoletja, s simbolne zgodovinske plati pa ga povezujemo z zapuščino Celjskih grofov. Rdeča nit naloge je odnos med starim in novim, kar se odraža tudi v samem prijemu arhitekturne prenove. Posledično se magistrsko delo dotika treh ključnih sklopov, ki narekujejo izhodišča za razmišljanje o reanimaciji Joštovega mlina; staro in novo v arhitekturi, prenova ter specifika industrijske arhitekture. Idejna rešitev reanimacije, zasnovana na podlagi teoretskih izhodišč in arhitekturnih analiz, se odziva na relacijo starega in novega na način, ki ohranja vse vredne dele stare stavbne strukture, novi pa jo z lastnim oblikovalskim pristopom dopolnjujejo. Novo se odmika od starega, močna konceptualna zasnova pa dodatno poudari značaj obstoječe stavbne mase. Opuščena industrijska arhitektura tako ne predstavlja več problema, temveč rešitev, ki skupaj z novimi arhitekturnimi intervencijami postane dodana vrednost.
Ključne besede: Joštov mlin, prenova, arhitekturna reanimacija, industrijska arhitektura, kulturna dediščina, staro, novo, Celje
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 1436; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (16,20 MB)

63.
Kriminaliteta v zvezi s kulturno dediščino na področju Istre
Sara Urbanija, 2015, magistrsko delo

Opis: Danes je urejenost in zaščitenost kulturne dediščine na celotnem področju Istre na zelo visoki ravni. Za ohranjanje kulturne dediščine je pomembna tudi revitalizacija, veliko držav pa se zavzema za restitucijo odpeljanih umetnin med vojnim časom. S širjenjem kriminalitete na področju Istre se je povečalo tudi njeno preiskovanje, zanimalo nas je, v kolikšni meri je kriminaliteta v zvezi s kulturno dediščino prisotna tudi danes. Danes se Slovenija, Italija in Hrvaška v večji meri zavzemajo za zaščito kulturne dediščine. Na področju boja proti kriminaliteti v zvezi s kulturno dediščino razvijajo nove metode in taktike. Za dobro zaščito proti kriminaliteti v zvezi s kulturno dediščino je pomembno, da ima vsaka država dobro definirane pojme, urejeno zakonodajo ter sodelovanje z različnimi organizacijami in institucijami na mednarodni ravni. Kriminaliteta zoper kulturno dediščino je transnacionalen pojav in z vsakim dnem dobiva nove razsežnosti. Vse tri obravnavane države so izoblikovale svojo politiko varstva in zakonodajo na področju ohranjanja in varovanja kulturne dediščine. Zaradi različnega obsega obravnavanih področij, na katerih se izbrane države nahajajo, smo odkrili tudi različne primere kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino. Izbrani primeri nam dajejo vpogled na različne vrste, načine in motive izvrševanja kriminalitete. O kriminaliteti v zvezi s kulturno dediščino mediji poročajo samo o bolj senzacionalističnih primerih, premalo pa se govori o tistih manj znanih. Obveščanje javnosti o tovrstni kriminaliteti je zelo pomembno. Malo drugačen vpogled na kriminaliteto v zvezi s kulturno dediščino pa smo pridobili tudi s sodelovanjem in s pogovori z različnimi ljudmi, ki delujejo na področju Istre. Pojem kulturna dediščina je skozi zgodovino dobil nove razsežnosti, dvignila se je tudi zavest o pomembnosti ohranjanja in varovanja le-te. Pomembno je, da se kulturna dediščina zaščiti, saj predstavlja človeško vrednost in zgodovino vsakega posameznika.
Ključne besede: kulturna dediščina, umetnine, kriminaliteta, primeri, Istra, magistrska dela
Objavljeno: 12.05.2015; Ogledov: 1142; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

64.
NAČRTOVANJE IN RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE
Barbara Jurić, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala načrtovanje in razvoj občine Šentjur. Namen diplomske naloge je orisati turistično ponudbo občine Šentjur, analizirati mnenja domačinov o razvoju turizma v njej ter prikazati njegove glavne prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti pri razvoju turizma v občini Šentjur. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del načrtovanja turizma – strateški in celostni pristop, odnos in stališča turističnih vplivov, modeli načrtovanja turizma, vplivi turizma na regionalni razvoj in ključni dejavniki uspeha. Predstavljena je občina Šentjur, njen zgodovinski oris, dostopnost destinacije, stanje turizma v občini, kulturna in naravna dediščina ter ostale aktivnosti. V empiričnem delu naloge sem z analizo med domačini občine Šentjur prišla do ugotovitev, da z vidika domačinov pozitivni presegajo negativne vplive razvoja turizma, občina ima več prednosti kot pomanjkljivosti, domačini pa na občino Šentjur s turističnega vidika gledajo zelo dobro.
Ključne besede: občina Šentjur, razvoj turizma, zaznavanje vpliva turizma pri domačinih, kulturna in naravna dediščina, stanje turizma v občini, turistična destinacija, swot analiza turistične ponudbe.
Objavljeno: 04.11.2014; Ogledov: 1228; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

65.
KRAS - KULTURNOZGODOVINSKI POGLED
Barbara Čepirlo, 2014, diplomsko delo

Opis: Opisani so pomembni kraji in vasi, ki tradicionalno ohranjajo etnološko in kulturno dediščino pokrajine, zlasti vloga Trsta – mesta, ki je s pristaniščem in dobrinami iz Sredozemlja oskrbovalo kraje v zaledju – nato kulturne institucije, muzejska dejavnost ter sakralna in stavbna dediščina na območju celotnega Krasa. Izpostavljene so tudi ključne osebnosti s področja literature, zgodovine, filma, umetnosti …, ki so strnjeno poseljenim krajem in klenim Kraševcem v njihovem kulturnem življenju pustile poseben pečat.
Ključne besede: Kras, Sežana, Trst, arheološka najdišča, gospodarske dejavnosti, etnološke posebnosti, kulturna dediščina, pomembne osebnosti.
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 1228; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

66.
Obnova in revitalizacija vile Ružička na Dobrni
Anja Cimerman, 2014, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obnovo in revitalizacijo vile Ružička na Dobrni. Namen diplomskega dela je podati predlog za obnovo in revitalizacijo vile, ki ga sestavlja analitični del, v katerem sta predstavljeni analiza zgodovine objekta ter analiza oblike in trenutnega stanja objekta. V projektnem delu pa je prikazan predlog celovite obnove in revitalizacije objekta. Vila Ružička predstavlja pomemben del nepremične kulturne dediščine, ki že kar nekaj časa propada, zato sem si zastavila cilj obnoviti vilo ter ji povrniti namembnost in nekdanji ugled.
Ključne besede: arhitektura, obnova, revitalizacija, kulturna dediščina, Vila Ružička, Dobrna
Objavljeno: 10.09.2014; Ogledov: 2574; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (52,05 MB)

67.
IDEJNA ZASNOVA PRENOVE PREKMURSKE TRADICIONALNE KMEČKE HIŠE
Klavdija Kopše Kaljun, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo prenovo tradicionalne prekmurske kmečke hiše. Primarni cilj diplomskega dela je pripraviti idejni projekt prenove prekmurske hiše, pri čemer je potrebno upoštevati in udejanjiti investitorjeve zahteve po povečanju bivalnega prostora in uporabe naravnih materialov iz bližnje okolice (sonaravna gradnja). Teoretični del diplomskega dela predstavlja osnovne gradbene materiale, les, ilovico in slamo, ki so v nadaljevanju uporabljeni v idejni zasnovi. Predstavljen je tudi kratek pregled razvoja in značilnosti tradicionalne prekmurske kmečke hiše. V okviru diplomskega dela je izvedena ocena trenutnega stanja objekta. Priložen je idejni načrt razširitve uporabne površine objekta.
Ključne besede: sonaravna gradnja, les, ilovica, gradbeništvo, arhitektura, kulturna dediščina
Objavljeno: 04.09.2014; Ogledov: 2200; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

68.
SANACIJA DVOJNEGA GALERIJSKEGA BLOKA
Danijel Kavgić, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziram obstoječe stanje Rudarske kolonije Njiva. Predstavljeno je dejansko stanje objekta kjer so opisane in z slikami prikazane poškodbe na objektu. V drugem delu predstavim vzroke za nastale poškodbe in njihovo sanacijo. Pri tem opišem tudi materiale, ki jih bom pri sanaciji delov objekta uporabil in s tem zagotovil ustrezne življenjske pogoje. Sklicujem se na predpise Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Izhajam iz idejnega projekta, ki je bil leta 2007 narejen v družbi Spekter d.o.o. (številka projekta 263/2007).
Ključne besede: sanacija, rekonstrukcija, kulturna dediščina
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 878; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

69.
3D digitalizacija eksponatov kulturne dediščine in potencialna uporaba pridobljenih podatkov
Benjamin Škafar, 2014, magistrsko delo

Opis: Skrb za kulturno in zgodovinsko dediščino je odraz posameznika in naroda do preteklosti in sedanjosti, zato jo moramo spoštovati in negovati. Pri tem so nam vedno bolj v pomoč sodobne tehnologije, ki nam omogočajo vedno enostavnejše rokovanje s pomembnimi predmeti naše preteklosti in predstavitev le-teh širši javnosti. V tem delu smo na primeru muzejskih eksponatov predstavili in izvedli tehnike 3D digitalizacije, obdelavo podatkov in nadaljnjo uporabo le-teh v virtualnem in realnem svetu. S tem smo želeli prikazati možnosti, ki jih ponuja uporaba sodobne tehnologije na tem področju in raznolikost uporabe pridobljenih podatkov. Za zajem podatkov smo uporabili 3D skener in fotoaparat. Za virtualno rabo in predstavitev predmeta smo uporabili ustrezne računalniške programe in postopke za 2D in 3D prikaz. S pomočjo dodajalnih tehnologij smo izdelali replike digitaliziranih predmetov, ki smo jih uporabili pri izdelavi mehkih kalupov za male serije. Eksperimentirali smo z različnimi materiali za končne izdelke. Ovrednotili smo rezultate našega dela.
Ključne besede: 3D digitalizacija, kulturna dediščina, virtualna predstavitev, dodajalne tehnologije, uporaba podatkov, replika, kalup
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 1620; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

70.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici