| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
REKONSTRUKCIJA IN OBNOVA DVORCA TREBNIK
Jan Stropnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem analiziral rekonstrukcijo in obnovo dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah. Prikazan je opis celotne obnove objekta od prvotnega stanja. V drugem delu prikažem predlagano zasnovo obnove objekta, pri kateri se sklicujem na zakonske osnove, ki nam jih narekujejo posamezne stroke. Ker je objekt pod nadzorom Zavoda za varovanje kulturne dediščine, je potrebno pri obnovi upoštevati zahtevane predpise. V tretjem delu opisujem tehnologije obnove nosilne konstrukcije, zunanjosti objekta in obdelavo notranjosti z izborom materialov. V zadnjem delu opišem sestavo objekta z neto površinami po obnovi. V prilogi so tudi načrti arhitekture in popis gradbeno-obrtniških del.
Ključne besede: rekonstrukcija, obnova, sanacija, kulturna dediščina, dvorec, dvorec Trebnik
Objavljeno: 10.03.2016; Ogledov: 1481; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (6,26 MB)

52.
Besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1628; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

53.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI LOČE, ŽIČE IN ŠPITALIČ V OBČINI SLOVENSKE KONJICE
Jasmina Paj, 2015, diplomsko delo

Opis: Turizem je v današnjih časih ena izmed prevladujočih panog gospodarstva. Njegov razvoj posredno in neposredno vpliva na posamezno območje, kraj oz. na krajevno skupnost. Turistična infrastruktura in superstruktura sooblikujeta naravo in okolje, turisti pa vplivajo na razvoj kraja in lokalnih prebivalcev, saj se ti zaradi turističnih obiskov izobražujejo, povezujejo in kot skupnost rastejo. Prav tako turizem posredno vpliva tudi na krepitev in rast naravne in kulturne dediščine. Diplomsko delo z naslovom »Možnosti razvoja turizma na območju krajevnih skupnosti Loče, Žiče in Špitalič v občini Slovenske Konjice« opredeljuje obstoječo turistično ponudbo obravnavanega območja z navedenimi in opisanimi vsemi pomembnejšimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter tudi turistično infrastrukturo in superstrukturo. V diplomskem delu prikazujemo krajevne skupnosti v luči turističnega razvoja kot ene izmed oblik razvojnih možnosti vseh dotičnih krajevnih skupnosti. Hkrati proučujemo fizične in družbeno geografske značilnosti območja in njihov vpliv na razvoj turizma, možnosti razvoja različnih vrst turizma in vpliv turizma na lokalno okolje in prebivalstvo. Turizem v KS Loče, Žiče in Špitalič trenutno še nima izrazito vidne vloge in tod tako sodi med manj donosne gospodarske panoge. Območje je bogato z neokrnjeno naravo, kulturno in zgodovinsko dediščino, vinotoči ter kmečkimi turizmi, zato ima vse pogoje za nadaljnji, pestrejši razvoj turizma. Na podlagi teh danosti se je v preteklosti že razvilo nekaj turističnih točk, ki danes lahko predstavljajo jedro nadaljnjega razvoja. Glavna turistična atrakcija je samostan Žička kartuzija, pa tudi druge manjše turistične točke danes »živijo« predvsem zaradi angažmaja lokalnih društev in slonijo na tako imenovanem medkrajevnem enodnevnem turizmu. Območje premore kar nekaj izletniških in turističnih kmetij, ki goste predvsem kulinarično razvajajo in se večinoma nahajajo ob Podpohorski vinsko-turistični cesti. Za nadaljnji razvoj turizma na tem območju bi morali dodatno razvijati prenočitveni turizem, saj precejšnje število naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti potencialnim turistom omogoča večdnevne izlete. Za zaokroževanje le-teh pa je potrebno predvsem globlje in bolj celovito povezovanje medkrajevnih turističnih in ostalih društev, ki so tod gonilo turističnega razvoja, pa tudi povezovanje na medobčinski ravni. Dodatno bi bilo potrebno urediti tudi pohodniške in kolesarske poti, saj bi tako lahko turistom ponudili aktivno preživljanje prostega časa in ogled znamenitosti na drugačen, bolj zdrav način. Celotno turistično ponudbo bi bilo potrebno turistom bolje predstaviti in približati, predvsem z raznovrstnimi inovativnimi marketinškimi pristopi v obliki različnih aktivnosti (prireditve, sejmi, turistične tržnice, aktivno počitnikovanje, odkrivanje krajevne naravne in kulturne dediščine …). Dolgoročno gledano je razvoj turizma na območju podeželskih krajevnih skupnosti vsekakor pozitiven proces, ki bi pripomogel k razvoju območja, a seveda le v primeru sonaravne in trajnostno naravnane turistične dejavnosti.
Ključne besede: turistični razvoj, turistična ponudba, geografija turizma, krajevne skupnosti Loče, Žiče in Špitalič, izletniški turizem, turistične kmetije, naravna in kulturna dediščina
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1447; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (11,10 MB)

54.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1195; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

55.
BESEDJE V IZBRANIH KRAJIH SREDNJEŠTAJERSKEGA NAREČJA
Teja Pušaver, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 886; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

56.
Vključevanje naravne in kulturne dediščine v produkte trajnostnega turizma na območju Prlekije
Tomi Špindler, 2015, diplomsko delo

Opis: Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost na območju Prlekije. V sklopu diplomske naloge so opredeljena načela trajnostnega turizma, ki so temelj za ustvarjanje na naravi temelječih turističnih produktov. Prlekija je v diplomski nalogi opredeljena kot območje enajstih občin. Predstavljena je turistična dejavnost na tem območju, kjer lahko najdemo bogato naravno in kulturno dediščino v bližini že uveljavljenih turističnih destinacij. V diplomski nalogi je v obliki seznama predstavljena nepremična kulturna dediščina, ki zajema stavbno dediščino, memorialno dediščino, vrtnoarhitekturno dediščino, naselbinsko dediščino in kulturno krajino. Posebej pa so predstavljeni muzeji, ki v veliki meri hranijo in predstavljajo premično in živo kulturno dediščino Prlekije. Seznam naravne dediščine zajema naravne vrednote, območja Natura 2000 in zavarovana območja Prlekije. Predstavljen je tudi kritični pogled na turizem v Prlekiji v obliki SWOT analize. S pomočjo seznama naravne in kulturne dediščine so izdelani novi turistični produkti, ki povezujejo bogato dediščino Prlekije.
Ključne besede: turizem, Prlekija, naravna dediščina, kulturna dediščina
Objavljeno: 17.09.2015; Ogledov: 2441; Prenosov: 620
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

57.
Prezentacija ostankov protestantske molilnice v Govčah pri Žalcu
Tina Petek, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V nalogi sem zasnovala idejni projekt za prezentacijo ostankov protestantske molilnice v Govčah pri Žalcu na način, ki je v skladu z načeli varstva kulturne dediščine. Poleg ustrezne prezentacije izkopanin sem predstavila tudi velik potencial lokacije same in poudarila pomembnost obdobja, protestantizma, kot zelo pomembnega v razvoju zavesti slovenskega naroda.
Ključne besede: arhitektura, kulturna dediščina, zaščita, prezentacija
Objavljeno: 17.08.2015; Ogledov: 963; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (44,84 MB)

58.
PREDLOG SANACIJE IN UTRDITEV PALAČE LONGO V KOPRU
Luka Bizjak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena renesančna palača Longo, ki se nahaja v mestnem jedru Kopra ter opisano njeno obstoječe stanje. Navedene so različne metode in pristopi s katerimi lahko utrdimo konstrukcijo. Predstavljena je tudi problematika prisotnosti vlage v objektih. Navedeni so predlagani ukrepi za sanacijo in utrditev objekta ter načrti predlaganih rešitev. Za izvedbo ukrepov so ocenjeni okvirni stroški. V računskem delu diplomskega dela so podani izračuni za obstoječ strop, sovprežni strop iz lesa in betona, ki je predviden kot metoda za utrditev konstrukcije in aproksimativna ocena potresne odpornosti.
Ključne besede: sanacija, utrjevanje, kulturna dediščina, lesno-betonska sovprežna konstrukcija, injektiranje, potresna odpornost
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 1453; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (5,24 MB)

59.
Slovenska kulturna dediščina v zgodbah in podobah
Dragica Haramija, Janja Batič, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku so predstavljene tri izbrane kakovostne izvirne slikanice, katerih skupna tema je prikaz slovenske kulturne dediščine. V ljudski pripovedki Kako je nastalo Blejsko jezero skozi zgodbo in podobe spoznamo krajinski naravni kulturni biser. Gal v galeriji Svetlane Makarovič popelje bralca po Narodni galeriji; stavba sodi med arhitekturno dediščino, slike v njej pa med premično dediščino. Fant z rdečo kapico Andreje Peklar pa je povezan s situlo iz Vač, ki sodi v arheološko dediščino Slovencev.
Ključne besede: slovenska književnost, slikanice, kulturna dediščina, ilustracije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1556; Prenosov: 142
URL Povezava na celotno besedilo

60.
Izgradnja Centra baročne umetnosti v Šmarju pri Jelšah
Rok Cajzek, Uroš Klanšek, 2013, strokovni članek

Opis: V članku sta predstavljeni rekonstrukcija in dograditev več kot stoletje starega župnijskega gospodarskega poslopja v Šmarju pri Jelšah z namenom njegove preureditve v Center baročne umetnosti. V ta namen se je občina Šmarje pri Jelšah leta 2008 prijavila na razpis Regionalni razvojni programi za krepitev regionalnih razvoj-nih potencialov za obdobje 2007-2013 in pridobila nepovratna sredstva za investicijo. Pomemben del finančnih sredstev je občina prispevala tudi sama iz svojega proračuna. S tem je bila pridobljenapomembna zgradba za hrambo bogate kulturne dediščine iz šmarske Kalvarije, ki velja za enega izmed najobsežnejših baročnih umetnostnih kompleksov v Sloveniji. Gradbena dela so se pričela v začetku avgusta 2011, objekt pa je bil dokončan v drugi polovici maja 2012. Center baročne umetnosti v Šmarju pri Jelšah ima trenutno status muzeja v nastajanju, saj zbirka še ni v celoti dokončana.
Ključne besede: gradbeništvo, sanacija zgradb, rekonstrukcija, Center baročne umetnosti, muzeji, kulturna dediščina, Šmarje pri Jelšah
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 790; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici