| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORU
Ines Vidonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 659; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

42.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH GOVORIH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Dominika Portić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer besedje iz pomenskega polja kmetija – prostori in oprema v hiši ter gospodarska poslopja in besedje iz pomenskega polja orodje. Gradivo je bilo zbrano v petih krajih Zgornje Savinjske doline, ki so vključeni v mrežo raziskovalnih točk za SLA. Ti kraji so Mozirje, Nizka, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Osredotočili smo se na geografski, kulturni in zgodovinski oris Zgornje Savinjske doline. Kraji, kjer je bilo gradivo zbrano, so podrobneje predstavljeni. Naloga prinaša tudi glasoslovni oris narečja in nekatere oblikoslovne posebnosti. Zbrano besedje je fonetično zapisano, analizirano s pomočjo različnih slovarjev in grafično predstavljeno. Razvidno je, da se za pomene, po katerih se sprašuje, v zgornjesavinjskem narečju uporablja 291 različnih leksemov. Največ jih ima slovanski izvor, kar je razvidno že iz analize enobesednih leksemov, kjer ima tak izvor 71 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje hiša oz. kmetija in 75 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje orodje. Nekaj besedja je prevzetega tudi iz germanskih in romanskih jezikov. Geografska zaprtost doline je močno vplivala na narečje, ki je ohranilo veliko starega besedja in arhaičnih značilnosti, zato je zbiranje gradiva pomembno za ohranjanje jezikovne kulturne dediščine.
Ključne besede: Dialektologija, štajerska narečna skupina, zgornjesavinjsko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmečka orodja, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 639; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

43.
PRIBLIŽAJMO UČENCEM ZGODOVINO
Monika Črešnjar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Približajmo učencem zgodovino so predstavljene možnosti, kako učencem 9. razredov osnovne šole približati teme, s katerimi se srečajo pri pouku zgodovine v 9. razredu. Ena izmed teh možnosti izvajanja sodobnega pouka zgodovine je obisk muzeja, kjer se srečajo s kulturno dediščino, obenem pa se učijo samostojnega dela in razmišljanja. Opisan je pouk zgodovine v osnovni šoli nekoč in danes. Tako lahko vidimo, kako se je pouk zgodovine skozi desetletja spreminjal in izboljševal. Danes se pri pouku uporabljajo informacijska tehnologija in sodobne učne metode. Predstavljen je Muzej narodne osvoboditve Maribor in z njim povezana metoda dela. S konkretnim primerom učne priprave, ter učno-delovnim listom vezanim na ogled razstave, želimo prikazati, kako lahko učitelj izpelje pouk zgodovine izven učilnice. Z vprašalnikom, vezanim na obisk muzeja, smo učitelje mariborskih osnovnih šol povprašali, kako se pripravljajo na obisk muzeja, kako obisk poteka in kako poteka delo v šoli po obisku muzeja. Ugotovili smo, da tako učitelji, kot učenci muzej zelo radi obiščejo, vendar se srečujejo s težavo dragih vstopnin, ki jim onemogočajo večkraten obisk muzejev. Z zgodovinskimi viri prve roke pa želimo prikazati, kako lahko učitelj s pričevanji preživelih drugo svetovno vojno popestri pouk zgodovine v 9. razredu.
Ključne besede: sodobni pouk, 9. razred, obisk muzeja, kulturna dediščina, informacijska tehnologija, zgodovinski viri prve roke
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 761; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

44.
SLOVENSKA LJUDSKA IZROČILA, KOT SPODBUDA ZA PLESNO USTVARJANJE
Maja Rodinger, 2016, diplomsko delo

Opis: Gibalni razvoj otroka je pomemben vse od rojstva. Gibanje je otrokova potreba, obenem pa ob tem izraža veselje, zadovoljstvo in ugodje. Gibanje se prepleta s plesom. Ples je gibanje, ko je gibanje povezano v nekem prostoru, času in ritmu. Pomembno vlogo pri gibalno-plesnem razvoju imamo tudi odrasli, ko otroke spodbujamo in motiviramo, da dosežejo zastavljene cilje ter naloge. Poznamo več zvrsti plesa in eden od njih izvira iz naše kulturne dediščine – to je ljudski ples. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena Slovenska ljudska dediščina s poudarkom na ljudskem plesu in ljudski igri. Slovenski ljudski plesi so se k nam razširili iz nemškega ozemlja. K nam so jih prinesli rokodelci in vojaki. Naši ljudski plesi so bolj poskočni, saj so jih prilagodili našemu značaju. Ljudski plesi so skupinski, večina pa je parnih, zato jih plešejo odrasli. Poznamo tudi otroške ljudske plese in igre. Bistvene razlike ni, saj je ples igra – v njej najdemo preproste nezahtevne gibalne prvine in ponavljajoče motive. Otrok se preko ljudskega plesa in igre seznanja tudi z vzporednimi področnimi dejavnostmi. Spoznava ljudske pesmi, ljudsko glasbo, ljudske pravljice in pripovedke. Ljudska pesem je kot spremljevalec ljudskega plesa in igre – enostavna, kratka, nezahtevna in ponavljajoča. Otrok se preko vzporednih dražljajev tako vživi v lik, ki izhaja iz ljudskega izročila. Ugotovljeno je bilo, da so Slovenska ljudska izročila, ki jih v Slovenski literaturi ne manjka, skupek spodbude, s katerimi se otroci v predšolskem obdobju seznanjajo. Izročila se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, kar doprinese želene rezultate in cilje, ki si jih zastavimo v vzgojno izobraževalnem delu.
Ključne besede: gibanje, ples, glasba, pesem, kulturna dediščina, ljudski plesi, otroške ljudske igre in plesi.
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 1390; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (644,57 KB)

45.
POJEM, IGRAM IN POSLUŠAM LJUDSKO GLASBO
Aleš Vitez, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudska glasba predstavlja najstarejši del kulturne dediščine slovenskega naroda, zato je treba znanje posredovati mlajšim generacijam, ki še sledijo. V diplomskem delu so zapisi iz strokovne literature, ki predstavljajo ljudsko kulturo, glasbo, petje, instrumente in posebnosti prekmurske ljudske glasbe. V empiričnem delu je predstavljen projekt, ki je bil izveden v vrtcu Moravske Toplice, v skupini otrok 2. starostnega obdobja, kjer so otroci skozi različne dejavnosti pridobivali znanja in spoznavali ljudsko kulturo, glasbo in tudi prekmursko ljudsko dediščino. Ob zaključku smo projekt predstavili javnosti.
Ključne besede: Kulturna dediščina, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, projekt.
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 708; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (914,26 KB)

46.
PREZENTACIJA GRAŠKIH MESTNIH VRAT
Taja Recek, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Maribor je mesto z bogato zgodovino in bogato kulturno dediščino. Vendar potencial mesta še ni povsem izkoriščen. V mestu še marsikatera območja niso bila deležna arheoloških izkopavanj in, posledično, so nam ostanki prejšnjih dob še vedno precej nepoznani. Eden takšnih biserov so tudi temelji Graških mestnih vrat, ki so obravnavana v tej nalogi. Projektna naloga vsebuje analize, ki ovrednotijo in osmislijo podzemno prezentacijo. Na podlagi analiz so nastali načrti za podzemno prezentacijo. Program dopolnjuje paviljon, ki bi bil namenjen predstavitvi nekdanjega obzidja, prav tako pa bi služil kot turistično informacijska točka. Prezentacija in paviljon sta zasnovana kot javna objekta, saj je njun namen vzpodbuditi zanimanje za nekdanje obzidje in približati zgodovino mesta in grajeno dediščino širši javnosti.
Ključne besede: Maribor, obzidje, prezentacija, kulturna dediščina
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 856; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (36,23 MB)

47.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V BESEDJU S POMENSKEGA POLJA KMETIJA V OPLOTNIŠKEM GOVORU
Aleksandra Vanček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v besedju s pomenskega polja kmetija v oplotniškem govoru je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (v nadaljevanju SLA), predstavljeno besedje, ki v oplotniškem govoru poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila ter orodje. Najprej so predstavljene geografske, zgodovinske, naravne in kulturne značilnosti kraja, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje v občini Oplotnica ter razvoj nekaterih industrijskih panog na tem območju. Sledi narečna umestitev oplotniškega govora, ki spada k štajerski narečni skupini, in sicer k južnopohorskim govorom. Natančneje smo prikazali glasoslovne in oblikoslovne značilnosti obravnavanega govora, za katerega je značilno nagnjenje k diftongizaciji dolgih vokalnih fonemov, množico starih besed pa nam ponujajo nepregibne besedne vrste. Glavni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega besedja. Narečno gradivo smo zbrali na terenu s pomočjo vprašalnika za SLA. V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so vprašanja razvrstili v smiselne sklope »hiša« (29 vprašanj), »prostori in oprema v hiši« (27 vprašanj), »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (38 vprašanj), »kmečka opravila« (18 vprašanj), »drugo« (16 vprašanj), »orodje« (95 vprašanj). Posneli smo opravljene pogovore z informatorji in zbrano gradivo uredili v slovarsko obliko. Gre za slovar, ki obsega 194 gesel, med gesli prevladujejo samostalniki. Rezultati kažejo, da je po izvoru besedje v glavnem izvornoslovansko, med prevzetimi besedami pa jih je največ iz germanskega jezika.
Ključne besede: dialektologija, južnopohorski govor, oplotniški govor, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmetijsko izrazje.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 625; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

48.
Kulturnozgodovinski in jezikovni razvoj Občine Šentjernej
Alja Godec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo skuša prikazati zgodovinski, kulturni in jezikovni razvoj občine Šentjernej v različnih kulturnih obdobjih. Opisani bodo življenje ljudi, njihove navade, običaji, ljudsko izročilo ter materialne in nematerialne stvaritve. Podrobneje bodo predstavljene arhitekturna, stavbna in etnološka kulturna dediščina ter izobraževalne ustanove in njihova kulturna vloga v kraju. V nadaljevanju sledijo opisi oseb, ki so s svojim delom prispevale pomemben delež pri razvoju kulture, jezika in kraja ter pripomogle k nastanku edinstvene kulturne in jezikovne skupnosti. Z namenom ohranjanja in širjenja kulturne dediščine in ljudskega izročila na mlajše rodove so bila v občini Šentjernej ustanovljena različna kulturna in etnološka društva, v katera se vključujejo domačini, ki so ponosni na preteklost kraja in uživajo v poustvarjanju ljudske kulture. Vsako društvo bo s svojo zgodbo v diplomskem delu tudi predstavljeno. Raziskan bo tudi njihov pomen pri ohranjanju krajevnega govora in prispevek h kulturnemu dogajanju v kraju. Zelo pomemben del ljudskega izročila občine Šentjernej je tudi šentjernejski govor, ki je močno zaznamoval kulturno dogajanje v kraju. Slovenska dialektologija ga uvršča v vzhodnodolenjsko podnarečje, to pa je del dolenjske narečne skupine. V diplomskem delu bodo na kratko predstavljene njegove značilnosti in posebnosti, torej glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora. Predstavljene bodo njegove naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sestav govora in izvor posameznih glasov. Pri oblikoslovni ravnini govora pa bodo predstavljene narečne posebnosti štirih besednih vrst, tj. glagola, samostalniške in pridevniške besede in prislova.
Ključne besede: kulturna dediščina, ljudsko izročilo, kulturno-etnološka društva, kulturne prireditve, literarni ustvarjalci, dolenjska narečna skupina, šentjernejski govor.
Objavljeno: 04.05.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

49.
SPOZNAVANJE DOMAČEGA KRAJA S POMOČJO PLESNE DEJAVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK
Mojca Pajenk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so razvidni kulturni utrip in značilnosti domačega kraja Polzela, ki so ga predšolski otroci spoznavali prek priprave na plesno prireditev z naslovom Na Polzeli smo doma. Diplomsko delo je osredotočeno na sodelovanje predšolskih otrok z ožjo in širšo lokalno skupnostjo ter na otrokov neposredni način srečevanja s kulturo domačega kraja. V teoretičnem delu povzemamo vpliv kulturne dediščine, kjer se dotaknemo plesnega izročila, ter vplive družbenega okolja, kjer ne smemo pozabiti na sodelovanje vrtca s starši in okoljem. V nadaljevanju se posvečamo natančnemu načrtovanju plesne dejavnosti, ki je značilen pri pripravi na kakovostno plesno dejavnost. V nadaljevanju teoretičnega dela sledijo značilnosti projektnega dela, kjer je razvidno, da otrok doživlja svet celostno in da je za njegov razvoj potrebna integracija vseh vzgojnih področij, v pričujočem primeru integracija spoznavanja okolja in plesa. Teoretični del zaključimo z opisom kulturne ustvarjalnosti v Občini Polzela, ki vsebuje opis kraja in življenja na Polzeli, opis Vrtca Polzela in namen projekta Na Polzeli smo doma, kar bomo v empiričnem delu tudi podrobno opisali s postopkom priprave in izvedbe projekta.
Ključne besede: kulturna dediščina, plesno izročilo, družbeno okolje, plesna dejavnost, projekt, plesna prireditev.
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1091; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

50.
Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre
Aleksandra Šumanova, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je predstaviti ekskurzijo kot sodobno metodo izvajanja pouka zgodovine, in le-to konkretizirati na osnovi zgodovinskega potenciala vasi v istrskem zaledju. Predstavljena je teoretična zasnova sodobnega znanja, poučevanja in učenja zgodovine, ter pomembnost sodobnih učnih oblik, metod in načinov dela pri pouku zgodovine. V okviru ekskurzije je predstavljeno terensko delo ter pomen terena za pouk zgodovine, možne vsebine in objekti preučevanja, ter viri, s katerimi se srečujem pri izvedbi ekskurzije. Opredeljen je pojem ekskurzije, opisan pomen, naloge in vzgojno-izobraževalni cilji le-te. Predstavljena je organizacijska struktura ekskurzije in vrste ekskurzij, ki jih lahko učitelji izvajajo. Podan je geografski opis in splošni zgodovinski oris Istre, po zgodovinskih obdobjih, ter narejen izbor vasi, ki didaktično in vsebinsko sovpadajo z izvedbo ekskurzije. Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je konkretizirana na šestih vaseh, in sicer na vasi Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Sočerga, Brezovica pri Gradinu, Abitanti, ter na njihovih ogledih. V ta namen so bili za vsako ogledno točko oblikovani učni listi. Skupek vsega omogoča večjo aktivnost učenca, s katero lažje oblikuje svojo miselno strukturo, interpretacijo podatkov in zgodovinsko mišljenje, ter oblikuje pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Ključne besede: sodobni pouk, ekskurzija, Istra, kulturna dediščina
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1163; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici