| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
ELEMENTI LJUDSKIH PLESOV V PLESNI VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROK
Anja Lavbič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Elementi ljudskih plesov v plesni vzgoji predšolskih otrok je raziskati, v kolikšni meri lahko elemente ljudskih plesov vključimo v načrtovanje vzgojnega dela na plesnem področju predšolskih otrok. V analizo je bilo vključenih 24 otrok, starih od pet do šest let. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema: opis in pomen plesa nasploh ter otrokovo potrebo po plesu; poudarek je bil na ljudskem plesu na sploh, virih in vrstah ljudskega plesa ter njegovi vlogi; plesno izražanje otrok, cilje in vzgojna načela; načine in metode dela pri vnašanju otroškega ljudskega izročila ter vsebino otroškega izročila; opisi ljudskih plesov, katerih elemente smo vključili v plesno vzgojo otrok v vrtcu; na koncu smo pisali še o mestu Šentjur, tamkajšnjem vrtcu, kjer smo opravljali analizo dela in predstavili Mladinsko folklorno skupino Lintvar, s katero smo sodelovali pri izvajanju dela v vrtcu. Empirični del je sestavljen iz osnovnih, predpisanih elementov tega dela; vzgojnih priprav za delo v vrtcu in analiz le-teh. Iz vzgojnih priprav v empiričnem delu sta tako razvidna naša dejavnost in vnašanje elementov ljudskih plesov v plesno vzgojo otrok iz Vrtca Šentjur. Po analiziranju vzgojnega dela tako ugotavljamo, da elemente ljudskih plesov lahko vnašamo v plesno izražanje otrok v vrtcu in s tem ugodno vplivamo na njihov plesni razvoj ter na njihov pogled na ohranjanje naše kulturne dediščine.
Ključne besede: predšolski otrok, ljudski plesi, ljudsko izročilo, kulturna dediščina plesno izražanje otrok
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1945; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

32.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

33.
INTERPRETACIJA KULTURNE DEDIŠČINE NA GRADU RAJHENBURG
Tjaša Alegro, 2016, diplomsko delo

Opis: Interpretacija v turizmu predstavlja pomemben del celotne turistične izkušnje obiskovalca in vpliva na trajnostni razvoj turizma. Interpretacija kulturne dediščine navadno poteka v obliki osebne ali neosebne komunikacije. Naredili smo preliminarno raziskavo dveh oblik interpretacije – osebne in avdio posredovane interpretacije, ki sta na voljo obiskovalcem na gradu Rajhenburg. Želeli smo izvedeti, katera izmed interpretacij je uspešnejša pri spodbujanju pozitivnih stališč, spodbujanju znanja o kulturni dediščini gradu Rajhenburg in povečanju zadovoljstva obiskovalcev z obiskom gradu. Z analizo anketnih vprašalnikov, ki so jih obiskovalci reševali pred ogledom gradu Rajhenburg in po njem, smo ugotovili, da obe vrsti interpretacije spodbujata pozitivna stališča in znanja o kulturni dediščini ter povečujeta zadovoljstvo gostov z obiskom gradu Rajhenburg. Zaradi nereprezentativnega vzorca ne moremo izpostaviti ene izmed interpretacij kot učinkovitejšo. Trend rezultatov nakazuje, da bi se ob večjem vzorcu avdio posredovana interpretacija lahko izkazala za uspešnejšo.
Ključne besede: interpretacija, kulturna dediščina, osebna komunikacija, neosebna komunikacija
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1396; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (587,07 KB)

34.
Prenova hiše na Murkovi 5 na Ptuju
Tina Belec, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi obravnavam problematiko meščanske hiše in podam predlog njene prenove. V analitičnem delu predstavim širše območje stavbe, zgodovinski oris mesta in analizo grajenih oblik. Projektni del zajema referenčne primere in predlog prenove.
Ključne besede: arhitektura, prenova, staromeščanska hiša, spomenik, kulturna dediščina, Ptuj
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 722; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (36,51 MB)

35.
GLAMUROZNO KAMPIRANJE V REPNICAH NA BIZELJSKEM
Jožica Kelnarič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poudarek magistrskega dela je na povezavi in prepletu kulturne dediščine in glamuroznega kampiranja. Repnice bi tako vključili kot lokacije za glamurozno kampiranje, ki so še neodkrite in nerazvite, ponujajo pa razvojne možnosti v turizmu. Teoretični del zajema osnovne opredelitve na podlagi strokovne literature kulturne dediščine, povezanost dediščinskega turizma s trajnostnim, pomen vinogradništva na Bizeljskem kot kulturne dediščine ter velik pomen repnic, ki delujejo v turistične namene. Osrednji del temelji na opisu in predstavitvi glamuroznega kampiranja v Sloveniji in svetu, s poudarkom na glamuroznem kampiranju v jamah. Prikazani so statistični podatki in opredelitev primera dobre prakse glamuroznega kampiranja v prostorih kozolca Hiše Raduha. Raziskovalni del temelji na povezavi repnic in glamuroznega kampiranja, kar je novost v slovenskem prostoru. Kritičen pogled na prenočevanje v repnicah je prikazan v obliki SWOT analize. Z analizo intervjujev informatorjev smo v zaključku podali odgovore na raziskovalna vprašanja. Za bolj natančno predstavitev smo med besedilo vključili tudi fotografije.
Ključne besede: Bizeljsko, repnice, glamurozno kampiranje, kulturna dediščina, dediščinski turizem
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1538; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

36.
OCENITEV USPEŠNOSTI REKONSTRUKCIJE MENCINGERJEVE HIŠE V KRŠKEM
Valentina Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: Ohranjanje kulturne dediščine se v zadnjih letih še posebej odraža z množičnim saniranjem propadajočih objektov, ki na različne načine kazijo okolico, v kateri se nahajajo. V diplomskem delu je predstavljena rekonstrukcija Mencingerjeve hiše, ki leži v starem mestnem jedru Krškega in ima velik zgodovinski pomen. Analizirano je bilo obstoječe stanje pred pričetkom del in opisani cilji rekonstrukcije ter predvideni sanacijski ukrepi, ki so bili omejeni s pogoji ZVKDS. Opisan je bil potek rekonstrukcije in posamezne tehnologije sanacij. Preverili in analizirali smo obstoječe stanje junija letos. Na podlagi vizualnega pregleda in pogovorov smo ocenili uspešnost rekonstrukcije in podali mnenje oz. rešitve, ki bi se lahko izvedle v prihodnosti.
Ključne besede: gradbeništvo, kulturna dediščina, rekonstrukcija, kapilarni dvig, sanacija vlage, injektiranje, tehnologije…
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 704; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

37.
KOPER - MESTO OB MORJU, KULTURNOZGODOVINSKI ORIS
Bojana Božič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja kulturnozgodovinski razvoj mesta Koper in njegove okolice oziroma zaledja od rimskih časov pa vse do danes. Zgodovinski razvoj tega sprva otoškega naselja, ki je stalo na večnem zgodovinskem prepihu in se zaraščalo s kopnim zdaj pod to zdaj pod ono oblastjo, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih. Opisane so gospodarske panoge, ki zaradi obmorske lege in vplivov sredozemskega podnebja krojijo in so krojile življenje na čisto svojstven način, ob vsem tem pa se tod prepletata slovanski in romanski narod, dva jezika in različne navade, ki sooblikujejo kulturni utrip mesta ter nam ob arheoloških in arhitekturnih zapuščinah pripovedujejo svoje zgodbe. Posebej je obravnavan razvoj šolstva, ki je zaradi različnih nacionalnih teženj in trenj pogosto služilo kot orodje v službi oblasti. Izpostavljene so ključne osebnosti s področja literature, slikarstva, zgodovine, glasbe, tudi duhovništva, ki so mesto in življenje v nejm posebej zaznamovale s svojimi deli. V diplomskem delu sta uporabljeni pri delu z viri in literaturo deskriptivna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Koper, kulturna zgodovina, kulturna dediščina, arhitektura, gospodarstvo, šolstvo, znane osebnosti
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 1239; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

38.
Ponikva v slovenski kulturni zgodovini
Urška Zidanski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 1185; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

39.
RAZVOJ TURISTIČNE KMETIJE NA RURALNEM OBMOČJU – OBČINA JURŠINCI
Nina Pavlin, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je osredotočen na turizem na podeželju. Turizem na kmetiji ima pomembno vlogo pri ohranjanju manjših kmetij, kjer kmetovanje ne omogoča preživetja. Turistične kmetije so izoblikovale stacionarni in izletniški turizem ali kombinacijo obeh. Ta prispeva k povečanju dohodkov na kmetiji in pospešuje gospodarski razvoj lokalne skupnosti. Razvoj turizma in s tem turističnih kmetij povečuje delovna mesta na področju turizma, s tem pa izobrazbo in izkušnje. Poveča se povezanost z drugimi regijami, ki nam prinašajo dohodek, kar omogoča še razvoj lokalnega prebivalstva. V empiričnem delu diplomskega seminarja sem predstavila naravne in kulturne znamenitosti občine Juršinci in izvedla anketo o učinkih turizma med domačini. Prikazala sem turistično kmetijo. Turizem na podeželju bi bil bolje razvit, če bi bili domačini med seboj povezani. Ne poznajo dovolj obravnavane kmetije in njene ponudbe. Med občani se ne prenaša informacija o ponudbi in storitvah obravnavane kmetije. Večina jih je zadovoljna s takšno ponudbo, kot je sedaj, zato ne bi spreminjali ničesar. Značilnosti turistične ponudbe v občini: - pestra kulturna dediščina, - kulinarika, - spoštljiv odnos do turistov, - degustacija vrhunskih vin, - geografska lega in dostopnost.
Ključne besede: turistična kmetija Moj dom, turizem na podeželju, kulturna in naravna dediščina občine Juršinci.
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 1347; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

40.
FINANCIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENIJI IN POMEN POVEZOVANJA PRI ČRPANJU EU SREDSTEV
Anita Klemen, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kaj pravzaprav se dogaja z menedžmentom evropskih projektov na področju kulturne dediščine ter pristojnih institucij oziroma organizacij. Ali organizacije s področja kulturne dediščine sploh sodelujejo pri prijavah za EU-sredstva, na katere težave oziroma ovire pri tem naletijo in kako pri črpanju sredstev sodelujejo z drugimi organizacijami. Raziskavo smo za namene magistrskega dela izvedli na začetku leta 2016 na podlagi spletne ankete, v kateri je sodelovalo skoraj 61 % respondentov. Glavne ugotovitve raziskave so bile, da večina, kar 68,9 %, vprašanih organizacij s področja kulturne dediščine pri črpanju EU-sredstev sodeluje. Kot najpomembnejše ovire pri črpanju sredstev se kažejo finančne, organizacijske in administrativne ovire. Težave s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi organizacijami so se v primerjavi s predhodno naštetimi pokazale kot manj pomembne, ocenili so jih kot srednje pomembne. Skoraj vse anketirane organizacije (93 %) sodelujejo pri prijavah za EU- sredstva z drugimi organizacijami. Sodelovanje oziroma povezovanje z drugimi institucijami pri prijavi na projekte za pridobivanje EU-sredstev kar 72,4 % organizacij ocenjuje kot prednost, le 13,7 % ga ocenjuje kot slabost, 13,8 % sodelovanja in povezovanja ne ocenjuje niti kot slabost niti kot prednost. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da kar 80 % vprašanih organizacij nima organizirane nikakršne »službe oziroma oddelka« za projektni menedžment EU-projektov, le 20 % jih ima, a poleg tega opravljajo še druge naloge v organizaciji, kot so splošno administrativne, računovodske itd. Kljub tej ugotovitvi smo z raziskavo ugotovili, da število prijavljenih projektov v organizacijah s področja kulturne dediščine za EU sredstva iz leta v leto raste in ne raste samo število prijav, ampak tudi število pridobljenih projektov.
Ključne besede: kulturna dediščina, financiranje kulturne dediščine, črpanje EU sredstev, sodelovanje pri pridobivanju EU sredstev.
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 843; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.91 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici