| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Kulturna dediščina Šentjurja za predšolske otroke
Urška Gorjup, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava, kako in na kakšen način predšolskim otrokom predstaviti in jih seznaniti s kulturno dediščino občine Šentjur s pomočjo slikanic, ki so vezane na domači kraj. V teoretičnem delu so predstavljeni definicija kulturne dediščine, kako otroke z njo seznanjamo v vrtcu in kako slikanice pripomorejo k spoznavanju kulturne dediščine. Predstavljeni so tudi občina Šentjur, rodbina Ipavec ter Anton Martin Slomšek. Cilji diplomske naloge so otroke seznaniti s kulturno dediščino Šentjurja preko slikanic o Ipavcih in Slomšku ter izvesti dejavnosti v vrtcu, jih evalvirati in kritično vrednotiti. V praktičnem delu so zapisane analize izbranih slikanic in predstavitev dejavnosti, izvedenih v vrtcu. Namen izvajanja dejavnosti je otrokom predstaviti dve slikanici: Hiša glasbe (2010), avtorice Zvezdane Majhen in ilustratorke Mojce Cerjak, ter Učilnica pod orehi (2012), avtorice Maje Furman in ilustratorke Andreje Gregorič, ki sta vezani na nesnovno kulturno dediščino občine Šentjur.
Ključne besede: kulturna dediščina, občina Šentjur, slikanica, predšolski otrok
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 621; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

22.
Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine pri pouku Spoznavanje okolje in Družba na primeru Juvanove hiše
Katja Matijovc, 2018, magistrsko delo

Opis: Kulturna dediščina nas spremlja v vsakdanjem življenju na vsakem koraku, enkrat skrita za vogalom stare hiše, drugič opažena na sprehodu po pokrajini. Lahko jo držimo v rokah kot dobro in zanimivo knjigo, lahko jo občutimo ob poslušanju ljudskih pesmi, opazovanju starih predmetov. Šege, navade in običaji nas povezujejo z našimi predniki, njihovimi izkušnjami in njihovimi modrostmi ter nas obvezujejo, da jih predajamo generacijam, ki prihajajo. Magistrska naloga z naslovom Didaktični pristopi pri poučevanju kulturne dediščine pri pouku Spoznavanje okolja in Družba na primeru Juvanove hiše je sestavljena iz treh delov, ki se med seboj povezujejo. V teoretičnem delu so predstavljena ključna teoretična izhodišča za razumevanje kulturne dediščine. Namen empiričnega dela je bil analizirati delovne zvezke od prvega do petega razreda za predmet Spoznavanje okolja in predmet Družba. Želeli smo raziskati zastopanost različnih aktivnosti učencev (motorične, izrazne, senzorne, miselne), ki jih vsebujejo delovni zvezki na temo kulturne dediščine. Rezultati so pokazali, da se delovni zvezki različnih založb glede aktivnosti ne razlikujejo bistveno. V prvi triadi največ različnih aktivnosti vključuje založba Mladinska knjiga, pri predmetu Družba pa založba Modrijan. V praktičnem delu pa smo pripravili dve pripravi za izvedbo kulturno-tehniškega dneva v Juvanovi hiši za 4. razred. Zapisali smo pripravo za uvodno uro v razredu in pripravo za izvedbo aktivnosti v Juvanovi hiši. V uvodni uri smo učence na temo kulturne dediščine dobro pripravili. Nato smo se prestavili do Juvanove hiše, kjer smo si skupaj z gospodarjem ogledali zunanjost, nato še notranjost. Skupaj z mojstrom iz Luč so učenci izdelali majhno pleteno košaro iz vrbovih šib.
Ključne besede: Kulturna dediščina, aktivnosti učencev, Spoznavanje okolja, Družba, Juvanova hiša
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 777; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

23.
Možnost razvoja turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine v Laškem
Špela Kragolnik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Čeprav kulturni turizem ne predstavlja primarnega motiva za obisk Laškega, ima to mesto bogato kulturno dediščino, ki močno pridobiva na pomenu. Povsem enako je tudi z dediščino gasilstva. Ta se vključuje v turistično ponudbo le z gasilskimi muzeji in zbirkami, zato želimo ponudbo gasilske dediščine nadgraditi in jo inovativno predstaviti z vsebino, ki bo privlačna za obiskovalce. Prvi del magistrskega dela obsegajo teoretična izhodišča in pregled literature obravnavanega področja, zato smo v njem opredelili pojme kulturne dediščine in njene interpretacije v turizmu, turizem, turistično ponudbo ter kulturni turizem. Opisali smo gasilsko dediščino ter se kasneje osredotočili na dediščino prostovoljnega gasilskega društva Laško. V empiričnem delu magistrskega dela smo najprej z raziskavo trga predstavili vključevanje gasilske dediščine v turistično ponudbo. S pomočjo analize PSPN, raziskovalnih podatkov terenskega dela in tehnike odprtega intervjuja pa smo nato ugotavljali, ali obstajajo možnosti za razvoj turistične ponudbe na osnovi gasilske dediščine ter na podlagi tega oblikovali teoretično zasnovo za nova turistična produkta. Pri tem smo ugotovili, da je ideja o produktu na temeljih gasilske dediščine turistično privlačna, predlagana produkta pa bi povzdignila destinacijo v unikatno in inovativno za potencialne obiskovalce.
Ključne besede: kulturna dediščina, turistična ponudba, gasilska dediščina, Laško
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 529; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

24.
Nenamerni vpliv direktiv EU na kuturno dediščino
Tjaša Ivanc, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava položaj kulturne dediščine in probleme razmejitve med nacionalnim kulturnim sektorjem in pristojnostmi EU na tem področju. Politika varovanja kulturne dediščine ni del ureditve Pogodbe o delovanju EU, temveč EU skrbi za sofinanciranje in podporo obnavljanju in ohranjanju kulturne dediščine. Zato so na tem področju lahko problematične številne direktive EU na drugih področjih zakonodajnega urejanja EU, ki so z implementacijo vključene v nacionalne zakonodaje in ki v večji ali manjši meri škodljivo vplivajo na trajnostno ohranjanje evropske kulturne dediščine. Avtorica v prispevku poda predloge za možen vpliv in vključitev pristojnih nacionalnih organov v zakonodajni postopek sprejemanja aktov EU na drugih področjih, ki lahko škodljivo vplivajo na konkretno varstvo kulturne dediščine.
Ključne besede: Evropska unija, kulturna dediščina, pravna ureditev, direktive, direktive EU, zakonodajni postopki, EU, ekonomska vrednost kulturne dediščine
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 367; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (162,27 KB)

25.
Vključevanje kulturne dediščine pri pouku tehnike in tehnologije na primeru raglje na vozičku
Majda Fiksl, 2010, strokovni članek

Opis: Splošna človekova lastnost je ustvarjalnost, zanjo pa so potrebne nekatere sposobnosti in osebne lastnosti, ki jih ima vsak izmed nas v večji ali manjši meri. Veliko ustvarjalnosti je v izdelkih ljudske obrti, ki nas spominjajo na našo kulturno dediščino. S tem projektnim delom želim spodbuditi radovednost in domiselnost ter čut do kulturne dediščine. Prenovljen učni načrt pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli nam takšen način dela omogoča pri rednem pouku in izbirnih vsebinah. Učenci raziščejo gradiva in tehnologije, značilne za okolje, v katerem živijo, ter izdelajo predmete. V šolski praksi na ta način dosežke naših prednikov prenašamo na mlajše generacije. Predstavljam eno izmed takih možnosti, z željo, da bi se v pouk vnašalo čim več uporabnih izdelkov, ki so povezani z našo preteklostjo.
Ključne besede: metodika, učne metode, projektno učno delo, projekti, kulturna dediščina, tehnika in tehnologija, osnovne šole
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 908; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (872,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
BIVANJSKA HIŠA – KOZOLEC (OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE NA SLOVENSKEM)
Nikola Pintarić, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je kozolec predstavljen kot bivanjska hiša. Tradicionalni kozolec je dobil novo vlogo, ki je odraz potreb sodobne družbe. Skozi celotno projektno nalogo smo poskušali čim bolj ohraniti videz tradicionalnega kozolca, vendar pa je zaradi spremembe namembnosti to bil izziv. Da bi čim manj spremenili videz, smo uporabili naravni material: les in steklo, ki je manj opazno. Osnovni kozolec je tipičen dolenjski kozolec, zato je tudi umeščen v ta del Slovenije. Prenovljen arhitekturni spomenik je funkcijsko prilagojen tako, da ustreza potrebam štiričlanske družine bivanja v njem.
Ključne besede: kozolec, hiša, kulturna dediščina, stavbarstvo
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1125; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (12,74 MB)

27.
Obdelava podatkov na velikih zbirkah za tekstovno iskanje v skoraj realnem času, na primeru podatkov kulturne dediščine
Nino Berke, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo izdelali novo rešitev za evropsko digitalno knjižnico Europeana. Razvita rešitev preko spletnega programskega vmesnika omogoča evropskim kulturnim ustanovam veliko hitrejšo objavo svojih zapisov oziroma del, v primerjavi s trenutnim procesom, na spletni portal evropske digitalne knjižnice Europeana. Spletni programski vmesnik omogoča tudi zelo hitro obdelavo podatkov, ne glede na že prisotno količino le-teh. Prav tako smo na tej veliki zbirki podatkov implementirali tekstovno iskanje v skoraj realnem času ter tako omogočili čim hitrejši dostop do informacij preko spletnega portala Europeana.
Ključne besede: tekstovno iskanje, velike zbirke podatkov, kulturna dediščina, indeksiranje, Europeana
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1527; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

28.
Prekmursko besedje za gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila v Pleteršnikovem slovarju
Mihaela Koletnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v prekmurskem narečju poimenuje gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila. V treh krajevnih govorih (cankovskem, večeslavskem in graškem), zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali sedeminštirideset različnih odgovorov na šestinpetdeset vprašanj. Dokumentiranost in semantiko obravnavane leksike smo preverili v Murkovem slovarju (1833), Pleteršnikovem slovarju (1894/95), Slovarju slovenskega knjižnega jezika in treh slovarjih, ki prinašajo prekmursko narečno besedje.
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 658; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V REGIJSKEM PARKU ŠKOCJANSKE JAME
Sabina Polh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zavarovanih območij na primeru Regijskega parka Škocjanske jame z vrednotenjem turistične ponudbe na omenjenem območju.
Ključne besede: Zavarovana območja, regijski park, trajnostni turizem, Regijski park Škocjanske jame, Kras, kulturna dediščina, rekreacija
Objavljeno: 04.11.2016; Ogledov: 749; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

30.
INTERPRETACIJA V TURIZMU KOT NAČIN OHRANJANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Jana Jeglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za razvoj turizma je zelo pomembno, da se razvija tako, da ne ogroža naravne in kulturne dediščine nekega okolja in da upošteva potrebe, interese in kulturo lokalnega prebivalstva. Med načine, ki lahko pomembno vplivajo na ohranjanje dediščine, uvrščamo tudi turistične programe, v katere so vključene primerne in učinkovite oblike interpretacije. V nalogi smo zato predstavili pomen in oblike interpretacije ter pripravili predlog interpretacije dediščine, ki je še posebej prilagojena ciljni skupini najmlajših. Prvi otrokov stik z naravnimi vrednotami in s kulturno dediščino je njihovo ožje lokalno območje, ki ga začnejo najprej odkrivati in spoznavati. Raziskava je potekala na območju občine Slovenska Bistrica, ki v svojem okolju vidi veliko možnosti za razvoj turizma. Naš namen je bil predlagati varen ter do narave in okolja prijazen obisk soteske potoka Bistrica – Bistriškega vintgarja, pomembne naravne vrednote. Raziskava se je dotaknila tudi predstavitve ohranjanja nesnovne kulturne dediščine – bajeslovnega izročila, ki je na tem območju izredno bogato. V predlogu, ki smo ga izdelali, smo se naslonili na literarno dediščino Jožeta Tomažiča in na predstavo Pohorska legenda, ki temelji na starodavni pripovedi o vodovniku, gospodarju tekočih in stoječih pohorskih voda. Za naravne vrednote in kulturno dediščino pa smo izdelali predlog, kako jih otrokom predstavimo z lutkami.
Ključne besede: naravna dediščina, kulturna dediščina, interpretacija dediščine, lutke, pravljice
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1275; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (552,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici