| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Ohranjanje naravnega in tradicionalnega v rezbarskem umetniškem delu
Urška Školnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev tradicionalne tehnike rezbarjenja z naravnim recikliranim materialom v umetniškem delu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Za boljše razumevanje tematike je v teoretičnem delu predstavljena ročna tehnika rezbarstvo, njena zgodovina in sporočilnost. Zgodovina rezbarstva je pomemben del prepoznavnosti slovenske kulture in njene dediščine. V namen predstavitve slovenske kulture rezbarstva so podani tudi primeri rezbarskih del slovenskih rezbarjev in rezbark. V delu posvečamo pozornost tudi načinom rezbarjenja in pomembnosti ohranjanja tehnike v današnji družbi. Tradicija tehnike rezbarjenja je v 19. stoletju doživela drastično spremembo. Zaradi industrijske revolucije so se zaprle številne domače delavnice in začela se je množična proizvodnja. Prišlo je do upada zanimanja za tovrstno tehniko in s tem tudi do izumiranja ročnih spretnosti. V magistrskem delu so opisani načini, ki spodbujajo k ohranitvi in učenju te ročne tehnike. Pri izdelavi izdelka smo uporabili materiale, ki so bili že uporabljeni in zavrženi. Praktični del magistrskega dela prikazuje samostojno rezbarsko delo – klop. Klop je narejena iz odpadnega materiala in vanjo je izrezljana zgodba o rudniku, svincu in onesnaženosti, povezana s krajevno problematiko stoletnega izkoriščanja in onesnaževanja narave ter okolice. Z uporabo odsluženega materiala smo želeli prikazati pomembnost ohranjanja narave in naravnih virov. S slikovnim gradivom so predstavljeni načrt, nastanek in končno umetniško delo. Magistrsko delo se zaključi s refleksijo oblikovane klopi, v kateri so podani vsi pomembni faktorji za njen nastanek in pomen.
Ključne besede: rezbarstvo, razvoj rezbarstva, kulturna dediščina, krasilna tehnika, tehnika rezbarjenja, ohranjanje rezbarstva, naravni viri, onesnaževanje, recikliranje, umetniško delo – klop.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 438; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

12.
Delavnica potujočega orglarja Marcua Göbla in problematika historičnih orgel na Slovenskem
Katarina Trček Marušič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na današnjem slovenskem ozemlju se je do danes ohranil velik delež historičnih orgel. Razlog za visoko število ohranjenih historičnih orgel je njihova monumentalnost in dejstvo, da je tako nekoč kot tudi danes za župnije novo glasbilo predstavljalo velik finančni zalogaj, ki si ga večina ni mogla privoščiti. Posledično so historična glasbila preživela številna popravila, povečave in predelave, zaradi česar je velika večina ohranjenih orgel izgubila svojo prvotno podobo. Med ohranjenimi historičnimi orglami so tudi glasbila kranjske delavnice Marcusa Göbla. Göblova delavnica velja za orglarsko delavnico z najdaljšo tradicijo delovanja na Kranjskem, saj je glasbila izdelovala še vrsto let po smrti njenega ustanovitelja, Marcusa Göbla. V njej je bilo izdelanih vsaj šestintrideset glasbil, od katerih se je do danes ohranilo kar devetindvajset. Ohranjena glasbila danes stojijo večinoma na korih slovenskih cerkva. Od teh orgel je nekaj obnovljenih in delujočih, drugi delež glasbil Göblove delavnice pa še danes čaka na svojo zasluženo obnovo.
Ključne besede: migracije, historične orgle, kulturna dediščina, orglarska delavnica Marcusa Göbla
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 447; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

13.
Vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri pouka družboslovnih vsebin
Klemen Hameršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Na kakšen način učencem predstaviti življenje in delo nekoč, stare predmete in običaje? Kako vse to aktualizirati in prikazati medpredmetno? Na ti vprašanji lahko odgovorimo kar z besedo delavnica. Skozi delavnice lahko učencem najbolje predstavimo bogato kulturno dediščino lokalnega okolja in jim ponudimo konkretne izkušnje. Na ta način jim s pomočjo izkustvenega učenja pomagamo, da pridobljeno znanje na podlagi izkušenj tudi ponotranjijo. V povezavi z našim lokalnim muzejem, »Grilovo zbirko kulturne dediščine«, ki je shranjena v gradu v Račah, smo oblikovali delavnice za učence 4. razreda osnovne šole in jim tako prikazali del kulturne dediščine iz našega okolja. Z magistrskim delom smo raziskovali in predstavili vključevanje vsebin kulturne dediščine iz lokalnega okolja pri družboslovnih vsebinah pouka. Načrtovali smo dve delavnici za učence, ki smo ju izvedli na dveh različnih lokacijah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili različne pristope poučevanja, ki jih uporabljamo pri učenju in poučevanju izven učilnice, muzejsko pedagogiko in sam pojem kulturne dediščine. Nato smo omenili običaje, povezane z našimi delavnicami, in predstavili »Grilovo zbirko kulturne dediščine«. V praktičnem delu smo v obliki učnih priprav z vključenimi prilogami opisali delavnice in njihov potek. Vsako delavnico smo razdelili na 3 dele: uvodni del, pri katerem smo preverili predznanje in učence pripravili na delavnico, glavni del, ki je trajal cel dan in je bil izveden izven učilnice ter evalvacijsko uro v učilnici, pri kateri smo preverili, kaj so se učenci naučili; učence smo vodili še pri izdelavi plakatov in miselnih vzorcev.
Ključne besede: kulturna dediščina, muzej, muzejska pedagogika, Grilova zbirka kulturne dediščine, delavnice.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 572; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

14.
Spoznavanje kulturne dediščine domačega kraja na primeru Beškovnikove domačije
Mojca Plankl, 2019, magistrsko delo

Opis: S kulturno dediščino se srečujemo na vsakem koraku. To je lahko ljudska pesem, ki jo poje babica, lahko je stara kapela, mimo katere gremo na sprehodu. Učenci se morajo že v nižji stopnji dobro zavedati, kako pomembna je kulturna dediščina za ohranitev določene skupnosti oziroma naroda. Še posebej moramo učencem dobro predstaviti dediščino domačega kraja. Tako bodo lahko nanj postali še bolj ponosni in ga bodo znali predstaviti drugim ljudem. Učenci bodo najlažje razumeli kulturno dediščino domačega kraja skozi izkustveno učenje na terenu. Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje kulturne dediščine domačega kraja na primeru Beškovnikove domačije je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi za razumevanje dela. Predstavljen je predmet družba s poudarkom na vsebinskem sklopu Ljudje v času. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena ekskurzija, kot eden izmed primerov izkustvenega učenja. V zadnjem, teoretičnem poglavju, pa smo predstavili kraj Vitanje, njegovo zgodovino in njegovo kulturno dediščino. Še posebej pa smo predstavili Beškovnikovo domačijo. V praktičnem delu smo načrtovali, izvedli in evalvirali ekskurzijo v Beškovnikovo kaščo za 4. razred. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo zgodovina in kulturna dediščina domačega kraja. Ugotovili smo, da v priročnikih prevladuje delo z učbenikom in delovnim zvezkom, le malo je prikazanih raznolikih aktivnosti, kjer se lahko z učenci odpravimo na teren. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev do ekskurzije. Ugotovili smo, da imajo učenci o ekskurzije v večini dobro mnenje in da imajo raje pouk izven učilnice, kjer so počutijo bolj povezane s sošolci in z učiteljem.
Ključne besede: kulturna dediščina, družba, Beškovnikova domačija, ekskurzija, Vitanje
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 590; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

15.
Vloga in pomen naravne in kulturne dediščine pri razvoju trajnostnega turizma na širšem območju Radgonskih goric
Martina Senekovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Območje Radgonskih goric ima širok in pester nabor naravne in kulturne dediščine, ki je pomembna za razvoj trajnostnega turizma. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznavali značilnosti dediščine ter trajnostno odgovorni turizem. Predstavili smo območje Radgonskih goric z vidika naravnih in družbeno geografskih značilnosti ter z namenom ovrednotenja dejavnikov turizma ter dediščine izvedli SWOT analizo. V empiričnem delu smo v obliki intervjuja raziskovali stališča turističnih deležnikov javnega sektorja, na področju dediščine s spremljajočo ponudbo za razvoj trajnostnega turizma. Ugotovili smo, da se turizem trajnostno ne razvija zaradi odsotnosti medsektorskega povezovanja, nerazvite turistične infrastrukture in človeških virov. Na podlagi pridobljenih stališč smo izvedli strateško načrtovanje, znotraj katerega smo zastavili vizijo in prioritete trajnostnega razvoja. Kot predlog prioritete smo oblikovali trajnostni produkt Po poteh dediščine Radgonskih goric.
Ključne besede: Radgonske gorice, naravna in kulturna dediščina, trajnostni razvoj turizma, trajnostni produkti
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 1253; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

16.
Kulturna in naravna dediščina kot osnova za inženirsko oblikovanje spominkov
Taja Recek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se nanaša na spominkarstvo v Sloveniji. Razišče zgodovino, razvoj in pomen spominkarstva, ter vpliv dediščine na spominkarstvo. Glavni cilj naloge je bil razviti kolekcijo spominkov, ter prikaz celotnega razvoja produkta. V ta namen magistrska naloga obsega vse stopnje procesa inženirskega oblikovanja produkta: načrtovanje, koncipiranje, snovanje in razdelavo.
Ključne besede: kulturna dediščina, naravna dediščina, spominkarstvo, spominek, razvoj produkta, inženirsko oblikovanje
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 524; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (8,92 MB)

17.
Kulturna dediščina in strpnost
Barbara Lečnik, 2019, strokovni članek

Opis: Pričujoč članek v sklopu projekta Escape (Interreg SI-HU) je predstavitev dediščine kot pomnika preteklosti, ki je znatno zaznamoval tako slovenski kot čezmejni prostor. Prav tako želi osvetliti razsežnosti odnosa do dediščine, ki mu je mogoče slediti na vsakem koraku. Članek je razdeljen na tri sklope. Prvi sklop obravnava projekt Escape in pet tematskih sklopov v povezavi z dediščino na medregionalnem območju, ki predstavljajo pet čezmejnih turističnih produktov – pobegov, vključenih v projekt Escape. Drugi sklop se tematsko navezuje na zadnji tematski sklop, Pobeg v zgodovino izseljevanja, ki natančneje obravnava povezavo izseljevanja in kulturne dediščine na medregionalnem območju na vzorčnem primeru vasi Žepovci (EŠD 28167). Tretji sklop vsebuje seznam enot dediščine v območju vasi Žepovci.
Ključne besede: kulturna dediščina, strpnost, izseljevanje, Žepovci, Escape
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 831; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (16,13 MB)

18.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Ključne besede: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 518; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

19.
Banova domačija kot turistični produkt v občini Brežice
Klemen Mlakar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo analizira Banovo domačijo, kulturni spomenik, ki predstavlja edinstven primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine ter njegove možnosti razvoja v turistični produkt. Banova domačija leži v občini Brežice, natančneje v kraju Artiče. V turizmu predstavlja slabo izkoriščen resurs, kljub dejstvu, da je razglašena za kulturni spomenik. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, kako Banovo domačijo narediti privlačnejšo za turiste ter jim med drugim ponuditi prikaz življenja nekoč. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo opisovali teoretska izhodišča, predstavili občino Brežice z njenimi kulturno-turističnimi razsežnostmi ter natančno opisali in analizirali Banovo domačijo. V drugem delu smo na osnovi namiznega raziskovanja, poglobljene analize in opravljenih intervjujev združili naše predloge za izpopolnitev turistične ponudbe na Banovi domačiji, s predlogi intervjuvancev (turistični deležniki in občani Brežic), ki so posredno povezani z Banovo domačijo. Z njimi smo opravili polstrukturirane intervjuje, po koncu katerih smo naredili natančno analizo odgovorov, zapisali ugotovitve in dodali predloge. Diplomsko delo bo v pomoč turističnim deležnikom, da s predlogi diplomskega dela dvignejo prepoznavnost kulturno-dediščinskega turizma v občini Brežice.
Ključne besede: kulturna dediščina, kulturni turizem, turistični produkt, občina Brežice, Banova domačija
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 659; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

20.
Raziskanost narečne slovenščine
Vera Smole, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja in komentira rezultate empirične raziskave (spletna anketa), nastale v okviru CRP Jezikovna politika republike Slovenije in potrebe uporabnikov, in le v tistem delu, ki daje uvid v to, koliko uporabniki poznajo in rabijo priročnike o narečni slovenščini ter kaj potrebujejo in čemu dajejo prednost. Pridani so še rezultati krajše in še bolj ciljno usmerjene ankete na zelo majhnem vzorcu.
Ključne besede: slovenščina, narečna slovenščina, narečni slovar, narečni atlas, narečna besedila, potrebe jezikovnih uporabnikov, nesnovna kulturna dediščina, empirična raziskava
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 656; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (447,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici