| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 125
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
101.
KULTURNA DEDIŠČINA ŠALEŠKE DOLINE
Alenka Močilnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Šaleške doline. Predstavljen je geografsko-zgodovinski oris Šaleške doline in njenega obrobja. Opisane so arheološke izkopanine, gradovi in sakralna kulturna dediščina, prav tako spomeniki in skulpture. Za Šaleško dolino so pomembni tudi muzeji, predvsem Muzej premogovništva Slovenije in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, časopisi in drugi mediji. Opisane so naravne znamenitosti in predstavljene pomembnejše osebnosti Šaleške doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Šaleška dolina, zgodovina, kulturna dediščina, premogovništvo, usnjarstvo, naravne znamenitosti, glasbena šola, osebnosti
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2709; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

102.
PREDMETI TEHNIŠKE DEDIŠČINE V FUNKCIJI PRIDOBIVANJA NOVIH ZNANJ IN STALIŠČ
Peter Trbuc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga PREDMETI TEHNIŠKE DEDIŠČINE V FUNKCIJI PRIDOBIVANJA NOVIH ZNANJ IN STALIŠČ je sestavljena iz treh delov: teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljen pojem tehniške kulturne dediščine in pomen ohranjanja le te. Predstavljeno je tudi, kdo danes vse skrbi za ohranjanje tehniške kulturne dediščine, kakšne težave se pojavljajo pri tem in kakšna je uporabnost tehniške kulturne dediščine. V empiričnemu delu je predstavljena raziskava s hipotezami, spremenljivkami, populacijski vzorec in postopki zbiranja podatkov. Raziskava ugotavlja ali učenci vidijo potrebo po ohranjanju tehniške kulturne dediščine, spoznajo pomembnost vključitve šole v ta proces in imajo izkušnje z ohranjanjem tehniške kulturne dediščine. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo opazovanja in ankete. Rezultati so prikazani tabelarično in grafično. V praktičnem delu je predstavljena učna priprava za sklop ur, za izdelavo izdelka iz lesa v 6. razredu devetletke, pri predmetu tehnika in tehnologija. V analizi ankete se predstavljeni rezultati ankete. Analiza je opremljena z grafikoni in komentarji rezultatov. V zadnjem delu pa so podana navodila za izdelavo mlina na veter, ki se nahaja na Stari Gori in priložena je dokumentacija s tehničnimi risbami.
Ključne besede: tehniška kulturna dediščina, mlin na veter, tehnika in tehnologija, izdelek iz lesa, tehnična dokumentacija
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2273; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (16,11 MB)

103.
METODA DELA NA TERENU: OGLED MUZEJA, GALERIJE, ARHIVA
Barbara Ajdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Metoda dela na terenu: ogled muzeja, galerije, arhiva je predstavljena ena izmed možnosti izvajanja sodobnega pouka zgodovine. Učenci se na terenu seznanijo s kulturno dediščino, hkrati pa se navajajo na samostojno delo in razmišljanje. Opisane so značilnosti sodobnega pouka zgodovine, nato pa metoda dela na terenu; vloga terena, načrtovanje, organizacija in specifične razmere pri izvajanju terenskega dela. Predstavljeni so muzeji, galerije in arhivi kot viri poučevanja zgodovine in s tem povezane oblike in metode dela, učna načela, vzgojne vrednote, učno-delovni listi kot osnovna oblika pedagoških dejavnosti v teh institucijah in primeri nalog vezanih na muzeje, galerije in arhive ter njihovo ovrednotenje. S konkretnimi primeri učnih priprav, ki smo jih pripravili za ogled Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Narodne galerije in Pokrajinskega arhiva Maribor, ter učno-delovnimi listi vezanimi na ogled teh ustanov, želimo prikazati, kako lahko učitelj zgodovine v osnovni šoli izpelje pouk na sodobni način izven učilnic, saj je tak način dela učencem zanimivejši, zanimanje za zgodovino večje, pouk pa kakovostnejši.
Ključne besede: Sodobni pouk, delo na terenu, kulturna dediščina, muzeji, galerije, arhivi.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2033; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

104.
105.
GIBALNE IGRE NEKOČ IN NJIHOVA UPORABA DANES
Dejan Gutman, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek Temo diplomske naloge predstavljajo ljudske gibalne igre, ki so se jih naši starši, dedki in babice igrali v svoji mladosti, ter možnosti njihove uporabe danes. Namen naloge je bil zbrati nekaj ljudskih gibalnih iger s širšega področja Slovenj Gradca. S pomočjo popisnega lista, ki smo ga razdelili staršem in starim staršem otrok vključenih v oddelek drugega starostnega obdobja v vrtcu Podgorje, smo zbrali dvajset ljudskih gibalnih iger. Ugotovili smo, da so se starši in stari starši v svoji mladosti igrali ljudske gibalne igre, ki se prenašajo iz roda v rod; da ljudske gibalne igre pozitivno vplivajo na razvoj vseh gibalnih sposobnosti pri otrocih; da z gibalnimi igrami naših staršev in starih staršev pozitivno vplivamo na razvoj vseh gibalnih sposobnosti; da otroci večine zbranih ljudskih gibalnih iger ne poznajo. Zaključujemo, da so ljudske igre preproste, lahko razumljive, zabavne in zanimive ter obenem predstavljajo izvrsten pripomoček za razvoj gibalnih sposobnosti.
Ključne besede: Ključne besede: ljudske gibalne igre, gibalne sposobnosti, predšolski otroci, igranje, kulturna dediščina
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 6187; Prenosov: 1118
.pdf Celotno besedilo (280,29 KB)

106.
OTROŠKE LJUDSKE IGRE NEKOČ V OBČINI SEVNICA IN NJIHOVA UPORABNOST DANES
Bernarda Androjna Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali in predstavili ljudske igre, ki so se včasih igrale v občini Sevnica, ter ugotavljali, kakšna sta njihova vloga in pomen v današnjem času. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otrokov razvoj, opredelili smo pojem ljudske igre in njen vpliv na gibalni razvoj, socialno učenje ter predstavili gibanje v povezovanju z drugimi področji dejavnosti in možnosti uporabe ljudskih iger na drugih področjih dejavnosti. Raziskava, ki smo jo predstavili v empiričnem delu, je pokazala, da ljudske igre, za katere imamo marsikdaj občutek, da so že nekaj preživelega, starega, med nami še živijo in niso izgubile svoje vrednosti. Ugotovili smo, da se ljudske igre na današnje otroke prenašajo pretežno v vrtcu, starši pa so se jih naučili od prijateljev. Razlika med prejšnjo in današnjo generacijo je tudi v prostoru, kjer se igrajo. Anketirani starši so se igrali predvsem v naravi, sedaj pa je ta odstotek precej manjši. Starši vlogo ljudskih iger v današnjem času vidijo pretežno v druženju z vrstniki, ohranjanju kulturne dediščine in gibanju. Opažamo, da se otroci večino iger, ki so jih poznali tudi njihovi starši, še igrajo, nekaj pa se jih je pozabilo in jih otroci ne poznajo več.
Ključne besede: predšolski otrok, ljudske igre, gibanje, socialno učenje, medpodročno povezovanje, vrtec, starši, kulturna dediščina.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 3893; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (351,42 KB)

107.
EVIDENTIRANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI POLJČANE ZA IZOBRAŽEVALNE NAMENE
Jasmina Pahole, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo možnosti vključevanja naravne in kulturne dediščine v občini Poljčane za izobraževalne namene. Najprej smo z deskriptivno metodo prikazali stanje varovanih in zavarovanih površin v Sloveniji ter zakonodajo, ki velja zanje. V učnem načrtu geografije v osnovni in srednji šoli (splošni gimnaziji) smo poudarili cilje, za dosego katerih je predvideno terensko delo ali ekskurzija. Z metodo ocenjevalnih listov za naravne znamenitosti ter kulturne spomenike smo na terenu evidentirali naravno in kulturno dediščino v občini Poljčane ter poiskali možnosti njenega vključevanja v izobraževalne procese. Ugotovili smo, da ima občina Poljčane zelo bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo je prek učnih poti ter ekoremediacijskega (ERM) poligona v Modražah zelo dobro vključila v izobraževanje. Z vzpostavitvijo Razvojnega centra narave v Poljčanah, Centra naravne in kulturne dediščine ter Infocentra za geologijo, geomorfologijo in rudarstvo ter preostale izobraževalne infrastrukture pa ima občina Poljčane zelo dobro možnost, da postane izobraževalno in promocijsko središče tovrstnih projektov v Sloveniji in tem delu Evrope.
Ključne besede: naravna in kulturna dediščina, občina Poljčane, trajnostni razvoj, ekoremediacijski poligon, Učilnica v naravi, Razvojni center narave
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2741; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

108.
MEDNARODNO PRAVNO VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
Natasja Nikolić, 2010, diplomsko delo

Opis: Zgodovina kulturnih dobrin je ne obhodno vezana na zgodovino vojn in vojaških spopadov. Medtem ko so vojne po eni plati predstavljale sredstvo za razširitev nacionalnega ozemlja in uničenje sovražnih ljudstev, so po drugi imele retorzije proti kulturnim dobrinam slednjih globlji simbolični in ekonomski pomen. Iznakaziti znake neke kulture je pomenilo izraziti lastno zaničevanje in nadrejenost v razmerju do slednje. Dalje, kulturna dediščina premagane in okupirane države je predstavljala tudi vojni plen zmagovalcev in del nagrade vojakom. Kulturne dobrine z določeno vrednostjo (v zlatu ali srebru) in umetnine so pred 19. stoletjem bile zelo pogosto tarča vojaškega ropanja, poškodovanja med boji ali pa uporabljene za reparacije po končanih vojaških spopadih. Zanimanje mednarodne skupnosti za kulturno dediščino se je zatorej posledično razvilo vzporedno z nizanjem spopadov in njihovih uničujočih posledic. Sama kodifikacija discipline varstva kulturne dediščine v času vojaških spopadov se je vršila preko raznih konvencij od konca 19. stoletja do naših dni. Po 2. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine se pojem kulturne dediščine definira kot: območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Specifičnost mednarodnega urejanja varstva kulturne dediščine pa je ravno v tem, da se celotno področje ne dotika pravne in kulturne sfere le ene države, temveč deluje v odprtem prostoru mednarodne skupnosti. Definicija kulturne dediščine v mednarodnem prostoru mora torej zadostiti kriterijem in potrebam različnih pravnih tradicij in narodnih pojmovanj kulturne dediščine. Do mednarodnega konsenza o definiranju predmeta varstva še ni prišlo, vsaka država pa sama določa obseg kulturne dediščine na svojem območju. Opredelitve kulturne dediščine se po posameznih državah razlikujejo, zato vsak mednarodni dokument uvodoma podaja svoje razumevanje pojmov kulturne dobrine, kulturnega spomenika in kulturne dediščine. Fizično je dediščino mogoče zavarovati tam, kjer je (in situ) s primernim zavarovanjem območja in vzdrževanjem, ali pa se odstranijo z izvirnega mesta in se shranijo v primernih depojih. Pravna zaščita pa se izoblikuje z vzpostavitvijo uradne evidence, registra, zavarovanjem območij, določitvijo postopkov za varstvo, izdajo dovoljenj, določitvijo obveznosti lastnikom kulturne dediščine in drugim imetnikom itd. Varstvene funkcije prava kulturne dediščine ne gre jemati zgolj kot zaščito telesne stvarnosti kulturne dobrine, temveč kot integralno varstvo njenega kulturnega pomena in vezi s samim območjem izvora. Znotraj režima varovanja kulturnih dobrin je mogoče prepoznati dve temeljni plati tega varstva: varovanje med vojnimi spopadi in ohranjanje v mirnem času. Oblikovanje pravnega varstva kulturnih dobrin, umetnin in zgodovinskih pričevanj v mirni dobi sega šele v XX. stoletje kot direktna posledica reforme sodobnega mednarodnega prava. Le-ta je namreč opravil prehod iz koeksistence v neposredno kooperacijo mednarodne skupnosti preko mednarodnih organizacij. Ravno nasprotno pa lahko varstvo kulturne dediščine med oboroženimi spopadi v svoje dobro šteje precej daljšo tradicijo. Po mnenju Vladimirja Brguljana naj bi začetek mednarodnega pravnega varstva kulturne dediščine sovpadal z uveljavitvijo pravila s strani Delfske Lige (okoli leta 1100 pred našim štetjem), ki je prepovedovalo rušenje mest do temeljev. Druga svetovna vojna je privedla do vnovičnih racij kulturnih dobrin s strani nacističnih čet. Združeni narodi so se tedaj šele pričeli zares zavedati težave in v odgovor leta 1946 ustanovili UNESCO. Prva konvencija te organizacije je bila ravno Ha
Ključne besede: kulturna dediščina, kulturna dobrina, mednarodne pogodbe, trgovanje, nezakoniti izvoz, restitucijski zahtevek, UNESCO.
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 2388; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (656,20 KB)

109.
KULTURNA ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE Z OKOLICO
Monika Strašek, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Rogaške Slatine in njene okolice. Območje Rogaške Slatine je geografsko orisano. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj Rogaške Slatine, ki je ves čas povezan z mineralnimi vrelci; sledijo opisi steklarske in druge industrije, vzgojno-izobraževalnih in kulturno-izobraževalnih ustanov, kulturnih društev, kulturnozgodovinskih spomenikov, naravnih znamenitosti, sakralne dediščine in osebnosti, ki so povezane s kulturno zgodovino Rogaške Slatine. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Ključne besede: Rogaška Slatina, kulturna zgodovina, mineralna voda, steklarstvo, kulturna dediščina, naravna dediščina, osebnosti.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4159; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

110.
MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V ŠMARTNEM NA POHORJU
Kristina Pregl, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osredotočena na turizem na podeželju. V literaturi najdemo zglede, da ima turizem na podeželju pozitiven vpliv na razvoj turizma in gospodarski razvoj nekega kraja. Prikažem možnosti razvoja trajnostnega turizma na kmetijah in povezavo med turizmom in rekreacijo. V empiričnem delu prikažem obstoječo turistično ponudbo v Šmartnem na Pohorju z njegovo okolico in možnosti za razvoj turistične ponudbe Posebna pozornost je namenjena turizmu na kmetijah, ki je še nerazvit. Po mnenju anketirancev so v Šmartnem številne možnosti za razvoj turizma, predvsem na področju turističnih kmetij. Ugotavljam, da domačini ne znajo izkoristiti danosti, ki jih kraj ponuja. Spoznala sem, da lahko povezave med ljudmi in sodelovanje z odgovornimi za razvoj turizma v kraju popestrijo turistično ponudbo posameznih ponudnikov in kraja v celoti. Ugotovila sem, katere turistične zvrsti imajo večje možnosti razvoja in predstavila nekatere predloge za pospeševanje turistične ponudbe. Prepričana sem, da lahko turizem v Šmartnem domačinom omogoči lepo prihodnost. Turizem je lahko vir dodatnega zaslužka, kar pa je najpomembnejše, razvoj turističnih kmetij lahko prepreči odseljevanje mladih ljudi, saj so prav mladi najpomembnejši za ohranitev kmetijstva, ki bo omogočil tudi razcvet turizma.
Ključne besede: Šmartno na Pohorju, trajnostni turizem na podeželju, turizem na kmetiji, ekološko kmetijstvo, razvijanje turistične ponudbe, športno-rekreacijski turizem, naravna in kulturna dediščina.
Objavljeno: 05.02.2010; Ogledov: 2948; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici