| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacijska kultura - potrebe organizacij in pričakovanja mladih odraslih
Tina Kos, 2025, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov. Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi. Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

2.
Organizacijska kultura v malih podjetjih
Manja Ančevski, 2025, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na uspešnost podjetja, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročno stabilnost organizacije. Posebej izrazito se njen pomen kaže v malih podjetjih, kjer se zaradi manjšega števila zaposlenih oblikujejo intenzivnejši medosebni odnosi, vsak posameznik pa ima večji vpliv na kulturo podjetja. Mala podjetja se pogosto soočajo z omejenimi viri, kadrovsko fluktuacijo in izzivi pri oblikovanju spodbudnega delovnega okolja, kar lahko vodi v nestabilnost in zmanjšano produktivnost. V teh okoliščinah postane organizacijska kultura temeljni element, ki lahko bodisi prispeva k uspešnosti bodisi predstavlja oviro pri njenem razvoju. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni različni modeli organizacijske kulture in dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, oblikovanje in spreminjanje. Analizirani so tudi vplivi močne in šibke kulture ter posebnosti kulture v malih podjetjih v primerjavi z večjimi organizacijami. Poudarjena je vloga vodstva in zaposlenih pri oblikovanju skupnih vrednot, norm in vedenjskih vzorcev ter pomen skladnosti kulture s strateškimi cilji podjetja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni v štirih slovenskih malih podjetjih, kjer je bil z anketnim vprašalnikom analiziran vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo, motivacijo, predanost, zavzetost, produktivnost in kakovost medosebnih odnosov. Rezultati kažejo, da močnejša in jasneje razvita organizacijska kultura pozitivno vpliva na motivacijo, zavzetost in predanost zaposlenih, hkrati pa prispeva k boljši kakovosti odnosov in večji učinkovitosti dela. Nasprotno pa šibka kultura pogosto vodi v nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije ter slabšo produktivnost. Na podlagi ugotovitev so oblikovani konkretni predlogi za izboljšanje organizacijske kulture v malih podjetjih, kot so krepitev komunikacije, spodbujanje sodelovanja, razvoj vodstvenih kompetenc ter ustvarjanje bolj spodbudnega delovnega okolja. Naloga tako ponuja praktične smernice, ki lahko malim podjetjem služijo kot podlaga za sistematično gradnjo in utrjevanje organizacijske kulture, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti in stabilnosti poslovanja.
Ključne besede: organizacijska kultura, mala podjetja, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in predanost, motivacija, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
SLOVENSKI STARTUP EKOSISTEM MED SVETOVNO ELITO: ANALIZA, PRIMERJAVA, PRIPOROČILA
Simon Špindler, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko slovenskega start-up ekosistema v primerjavi z izbranimi tujimi primeri – ZDA, Nemčijo in Singapurjem. V zadnjih letih start-up podjetja pridobivajo vse večji pomen pri razvoju inovacij, ustvarjanju delovnih mest in krepitvi konkurenčnosti gospodarstva. Kljub obstoju določenih potencialov Slovenija pri razvoju podpornega okolja za start-upe zaostaja za najboljšimi praksami. V delu je poudarek namenjen analizi ključnih elementov, ki omogočajo uspešno delovanje podjetniškega ekosistema: zakonodajnega okolja, dostopa do kapitala, vloge podpornih institucij in podjetniške kulture. S primerjalnim pristopom so izpostavljene razlike in podobnosti med državami ter identificirane dobre prakse, ki bi jih lahko uspešno prenesli v slovensko okolje. Ugotovitve kažejo, da Slovenija kljub dobrim osnovam potrebuje usmerjene sistemske spremembe, kot so jasna nacionalna strategija, izboljšanje davčnega in investicijskega okolja ter okrepitev sodelovanja med deležniki. Naloga se zaključi s predlogi za izboljšanje slovenskega ekosistema in z nakazanimi možnostmi nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, primerjava, zakonodaja, kapital, kultura
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (982,28 KB)

4.
Prenos podjetja na zaposlene in vrednost podjetja
Erika Kemperle, 2025, magistrsko delo

Opis: Tema te magistrske naloge se osredotoča na prenos podjetja na zaposlene ter njegov vpliv na vrednost podjetja. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju postaja delavsko lastništvo vse bolj relevantno, saj prinaša številne prednosti tako za zaposlene kot za podjetje kot celoto. V nalogi smo obravnavali ključne probleme, povezane s prenosom lastništva in raziskovali, kako ta proces vpliva na zaposlene ter na vrednost podjetja pred in po implementaciji delavskega lastništva. Osredotočili smo se na vprašanja motivacije, pripadnosti in zavzetosti zaposlenih, ki so ključni dejavniki za uspešno delovanje podjetja. V našem raziskovalnem delu smo preučili mnenja domačih in tujih avtorjev o vplivih lastništva zaposlenih na poslovanje, pri čemer smo analizirali domače podjetje pred in po uvedbi delavskega lastništva. Spoznali smo delovanje in poslovanje podjetja, analizirali in opisali njegovo okolje, zbrali potrebne podatke za ocenitev vrednosti podjetja in pripravili poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja. V magistrskem delu smo ocenili vrednost podjetja na podlagi podatkov iz obdobja 2001– 2005. Rezultati analize so pokazali, da bi bila pričakovana rast podjetja nižja od dejanske. Večji razlog za odstopanje je notranje lastništvo, ki je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju strategije in poslovnih odločitev podjetja. Ugotovitve magistrskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva lastniške strukture na vrednost podjetja ter poudarjajo pomen notranjih deležnikov pri dolgoročni uspešnosti podjetja.
Ključne besede: lastništvo zaposlenih, pridobivanje delnic, motivacija, organizacijska kultura, socialno podjetništvo, vrednost podjetja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

5.
Vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost podjetja Elektro Maribor d.d.
Tjaša Smogavc, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost izbranega podjetja Elektro Maribor d. d., ki se ukvarja z distribucijo električne energije. Dejavniki, ki smo jih preučili, so temeljne vrednote podjetja, tip kulture in tip klime podjetja, moč kulture ter neformalni in formalni dejavniki uveljavljanja verodostojnosti. Vpliv dejavnikov na uspešnost podjetja smo analizirali pomočjo izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti.
Ključne besede: kultura, verodostojnost, etika, vrednote, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

6.
Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem času
Mateja Topolovec, 2024, magistrsko delo

Opis: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene. Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture. V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Ključne besede: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

7.
Organizacijska kultura podjetja X
Suzana Hojsak, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali organizacijsko kulturo podjetja X na podlagi anketnega vprašalnika. V sklopu teoretičnega dela smo preučili literaturo s področja organizacijske kulture, organizacije podjetja, organizacijskih struktur in procesov, modelov organizacijske kulture in oblikovanja organizacijske strukture. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave in izpostavili področja organizacijske kulture, na katerih bi podjetje X moralo uvesti izboljšave in tako dvigniti nivo organizacijske kulture v podjetju. Posledično bi bilo zadovoljstvo zaposlenih večje, kot smo ugotovili tekom magistrskega dela, le to pa je ključno za uspešnost podjetja. Predstavili smo konkretne predloge, s katerimi bi se podjetje lotilo izboljšav na izbranih področjih.
Ključne besede: organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija zaposlenih, uspešnost podjetja
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 786; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
Vpliv kulture, etike in verodostojnosti na uspešnost podjetja EDEX, d.o.o.
Tim Ličen, 2022, magistrsko delo

Opis: Podjetja se v današnjih nepredvidljivih tržnih razmerah ne morejo zanašati zgolj na učinkovitost izvajanja temeljne dejavnosti, temveč je ključnega pomena zavedanje o pomembnosti kulture, etike in verodostojnosti v podjetju. Podjetje se mora pri svojem poslovanju zavedati dejavnikov uveljavljanja verodostojnosti, saj imajo vpliv na uspešnost podjetja kot tudi na njegov nadaljnji razvoj. V tem magistrskem delu se osredotočamo na proučevanje vpliva kulture, etike in verodostojnosti na podjetje EDEX, d. o. o., družinsko mikro podjetje, ki se ukvarja s prodajo oblačil in obutve na drobno ter ima osem zaposlenih. V teoretičnem delu magistrskega dela podrobneje predstavimo teoretična izhodišča izbrane tematike. Usmerimo se na pojasnitev pojmov kultura, etika, verodostojnost in uspešnost podjetja. Predstavljana teoretična izhodišča predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje raziskovanje na praktičnem primeru izbranega podjetja. V empiričnem delu raziskujemo vpliv dejavnikov za uveljavljanje verodostojnosti na podjetje EDEX, d. o. o. Pred opravljeno raziskavo so zbrane osnovne informacije o proučevanem podjetju, kjer je predstavljena sestava podjetja, vodenje in zaposlei ter finančna slika podjetja. Raziskava je izvedena v treh sklopih, kjer je podrobneje raziskana prisotnost etičnih temeljnih vrednot, tip in moč kulture, etična klima podjetja ter prisotnost neformalnih in formalnih ukrepov za doseganje verodostojnosti podjetja EDEX, d. o. o. Raziskava je opravljena v razmiku dveh let, rezultati so zatem primerjani, podan je strukturiran predlog ukrepov za prihodnje poslovanje proučevanega podjetja. Ugotovljeno je, da se dobljeni rezultati ne razlikujejo bistveno v dveh opravljenih letih, se pa nakazuje pozitivni trend, ki pove, da se podjetje EDEX, d. o. o. na področju uveljavljanja verodostojnosti izboljšuje. Hkrati je ugotovljeno, da kultura, etika in verodostojnost posredno in neposredno vplivajo na uspešnost podjetja EDEX, d. o. o.
Ključne besede: kultura podjetja, etika podjetja, verodostojnost podjetja, uspešnost podjetja, MER model integralnega managementa.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 691; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

9.
Vpliv verodostojnosti, kulture in dinamizacije podjetja na krize in uspešnost podjetja
Mihaela Kosi, 2021, magistrsko delo

Opis: Kultura, etika in verodostojnost so vedno bolj pomembna za podjetja in brez njih samo podjetje ne more uspešno poslovati in dosegati zastavljenih ciljev. Po drugi strani pa nenehne spremembe v poslovnem okolju silijo podjetja k ukrepom za prilagajanje poslovne politike k obvladovanju razvojne krize. Pri tem je za dosego konkurenčne prednosti odgovoren najvišje usposobljen management s prepoznavanjem poslovnih priložnosti. Za pričakovano rast in razvoj podjetja je temeljno prepoznati fazo razvoja življenjskega cikla in na podlagi te ocene lahko uporabimo ustrezno politiko podjetja. V magistrskem delu smo raziskali dejavnike uveljavljanja kulture, verodostojnosti v podjetju in dinamizacijo podjetja ter njihov vpliv na uspešnost in krize podjetja. Za namen magistrske naloge smo izbrali podjetje Petrol d.d., ki velja za veliko podjetje in predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti, s katerimi ustvarja več kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. V magistrski nalogi smo raziskali dejavnike uveljavljanja verodostojnosti in njihov vpliv na uspešnost podjetja Petrol d.d. Preučili smo temeljne vrednote podjetja, tip kulture, tip klime podjetja in formalne ter neformalne dejavnike uveljavljanja verodostojnosti. Prav tako smo analizirali dinamičnost podjetja in življenjski cikel podjetja Petrol d.d. Značilno za dinamična podjetja je aktivno spremljanje dogajanja na trgu ter iskanje poslovnih priložnosti, ob tem pa se mora vodstvo s tehtnimi odločitvami izogniti morebitnim krizam. Uspešnost podjetja smo analizirali na osnovi izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti. V empiričnem delu magistrske naloge smo za izbrano podjetje izvedli analize raziskovanja tipa kulture po metodologiji Camrona in Quinna (1999), moč kulture po teoriji Thommenove metode (2003), etično klimo podjetja po metodologiji Victorja in Cullena (1988) ter preučevanje verodostojnosti po teoriji Thommenove metode (2003). Za analizo razvojne stopnje podjetja smo uporabili metodologijo Pümpina in Prangeja (1995), s katero smo ugotovili, v kateri fazi življenjskega cikla se podjetje nahaja. Na podlagi razultatov smo obravnavali, ali je mogoče zaznati razvojno krizo, kot sta jo opredelila Pümpi in Prange (1995) in opredelitev faz podjetniške krize po Kropfbergerju (2003). Zadnji del raziskave temelji na analizi dinamičnosti podjetja in uspešnosti podjetja.
Ključne besede: kultura podjetja, verodostojnost podjetja, dinamizacija, razvojne faze podjetja, krizni management, uspešnost podjetja.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

10.
Izzivi mednarodnega poslovnega komuniciranja
Eva Božič, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje raziskovanja v diplomskem projektu so izzivi mednarodnega poslovnega komuniciranja. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili pojma komuniciranja in poslovnega komuniciranja, tok procesa komunikacije, vpliv kulture podjetja na dinamiko in način komuniciranja ter vpliv kulturnih razlik na komuniciranje, v empiričnem delu pa smo na osnovi zbranih primarnih podatkov analizirali izzive, s katerimi se v mednarodnem poslovnem komuniciranju srečuje izbrano podjetje. Namen tega diplomskega projekta je sintetizirati bistvene vidike v poslovni komunikaciji, s poudarkom na mednarodni poslovni komunikaciji ter prepoznati morebitne izzive podjetij na tem področju. Med ključne cilje diplomskega projekta spadata proučitev procesov komuniciranja v izbranem velikem večnacionalnem podjetju in oblikovanje možnih predlogov za izboljšanje interne komunikacije v velikih večnacionalnih podjetjih.
Ključne besede: komuniciranje, poslovno komuniciranje, kultura podjetja, kulturne razlike, mednarodno poslovno komuniciranje.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2020; Ogledov: 1330; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (977,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici