| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 688
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nova centralnost Melja: Center kreativnih umetnosti CEKUM
Nejc Novak, 2022, magistrsko delo

Opis: Sredi 19. stoletja je prihod Južne železnice v Maribor omogočil razvoj industrijskih območij v mestu. Ena najstarejših industrijskih con je nastala v Melju, kjer je obratovalo več tekstilnih tovarn. Po osamosvojitvi je industrijska cona propadla in propada že zadnjih 20 let. Urbanistična zasnova mesta Maribor predvideva selitev industrije in urbano regeneracijo Melja, ki bi zaradi bližine prometne infrastrukture in lokacije ob centru mesta tvoril ključno razvojno površino. Urbana regeneracija Melja se v zadnjih dveh desetletjih ni izvedla. Magistrsko delo predlaga primer urbane regeneracije jugovzhodnega dela Melja s kulturnimi programi in s stanovanjskimi območji v zaledju. Kulturni programi se povezujejo v novo centralnost. Urbana regeneracija predpostavlja povezovanje Melja s preostalo mestno strukturo prek novih prometnih povezav ter javnih odprtih prostorov. V prostorih nekdanje Mariborske tekstilne tovarne je predvidena ureditev Centra kreativnih umetnosti. Novi objekti izboljšujejo urbanotvornost prostora, kvalitetni stari objekti se prenovijo, nekvalitetni objekti pa porušijo. CEKUM izkorišča potencial javnih odprtih prostorov. Nekdanji industrijski objekti zaradi svoje velikosti in konstrukcije omogočajo ureditev večnamenskih prostorov. V severnem delu območja nekdanje MTT se vzpostavi večnamenski objekt s prostori za odrske umetnosti, galerijo, mediateko, lokale in kavarno. Novogradnja oblikuje stranico novega vstopnega trga.
Ključne besede: urbana regeneracija, Melje, MTT, nova centralnost, kultura
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (192,88 MB)

2.
Odnosi z javnostmi v nevladnih organizacijah: priprava modela kot pomoč nevladnim kulturnim organizacijam za učinkovitejše delo na področju odnosov z javnostmi : magistrsko delo
Mateja Meh, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili področje odnosov z javnostmi v nevladnih organizacijah na področju kulture v Mariboru in njihove glavne težave, s katerimi se soočajo. V prvem delu smo spoznali teoretska ozadja s področja odnosov z javnostmi ter nevladnih organizacij, v raziskovalnem delu pa smo naredili poglobljene intervjuje s predstavniki izbranih nevladnih organizacij ter spoznali glavne težave. Izsledki in zaključki, ki smo jih pridobili po opravljenih intervjujih, so bili osnova za pripravo modela, ki bi lahko pomagal predvsem tistim nevladnim organizacijam, ki nimajo specifičnega oddelka za odnose z javnostmi ali vsaj zaposlenega na področju odnosov z javnostmi pri uspešnejšem doseganju javnosti.
Ključne besede: nevladne organizacije, odnosi z javnostmi, kultura
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

3.
Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko delo
Pija Samec, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
Pedagoški vidik kulturne vzgoje skozi dejavnost Narodnega doma Maribor od njegovega začetka do danes : magistrsko delo
Mateja Bombek, 2022, magistrsko delo

Opis: Beseda kultura izhaja iz latinske besede »cultura«, ki je izpeljanka iz termina »colere«, kar pomeni gojiti. Pojem kultura ni nekaj enoznačnega, temveč velikega, kompleksnega. V vsakdanu jo ljudje kontinuirano povezujemo z vzgojo, takoj za tem pa z umetnostjo. Če bi lahko kulturo, vzgojo in umetnost združili, bi dobili besedo ali besedno zvezo, ki ne bi mogla bolje opisati tega, kar Narodni dom Maribor počne že od začetka svojega delovanja. Skozi njegovo zgodovino se bomo osredotočili na vzgojo oziroma se podrobneje posvetili kulturni vzgoji, ki z roko v roki potuje z vsemi generacijami, predvsem pa z otroki in mladostniki, ki so naša ciljna skupina in glavna tematika tega dela. Skozi nalogo bomo iskali rdeče niti pedagoškega vidika kulturne vzgoje, ki so jih spletla zgodovinska dogajanja na naših tleh in segajo v zadnjo polovico 19. stoletja ter se prepletajo še danes. Ugotoviti bomo skušali tudi, kakšna bi bila vloga pedagoga v kulturni ustanovi oziroma na kak način bi pedagog prispeval k izboljšanju delovne klime, ki je neposredno povezana s kulturnim izobraževanjem mladih.
Ključne besede: kultura, vzgoja, Narodni dom Maribor, pedagog, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 140; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Nacionalna in narodna identiteta učencev 7. in 8. razredov osnovne šole ter izraženost le te v učbenikih za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko : magistrsko delo
Veronika Tepež, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost narodne in nacionalne identitete med učenci 7. in 8. razredov osnovne šole. Še posebej nas je zanimala prisotnost dualne identitete. Raziskovali smo kdo in kaj vpliva na razvoj otrokove nacionalne oziroma narodne identitete in preverjali, v kolikšni meri je za to odgovorna šola. Pri tem smo se osredotočili na vsebino, učbenike in učni načrt predmeta domovinska in državljanska kultura in etika. V empiričnem delu smo opravili anketo, znotraj katere smo posameznike spraševali po njihovem mnenju o lastni narodni in nacionalni identiteti. To smo preverjali skozi sklope vprašanj, ki so povezani s kognitivno in emocionalno dimenzijo nacionalne in narodne identitete ter jezikovno tekočnostjo (branje, pisanje, govor). Podatke smo obdelali s programom SPSS. Vzporedno z anketo smo analizirali učbenika za Državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko, kot tudi učni načrt predmeta. Iskali smo predvsem pogostost izpostavljanja narodne in nacionalne identitete v besedilu in skozi slikovno gradivo učbenikov. Za to smo uporabljali kodiranje besed. Ugotovili smo, da veliko učencev migrantov izbere dualno narodno in nacionalno identiteto ter da je za to v veliki meri odgovorna družina. Ob pregledu učbenikov smo ugotovili, da učbeniki v manjšem obsegu pokrivajo vsebine o narodni in nacionalni identiteti.
Ključne besede: narodna identiteta, nacionalna identiteta, dualna identiteta, domovinska in državljanska kultura in etika, generacije migrantov
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 135; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Primerjava etične kulture in etične klime v domovih za starejše v javnem in zasebnem sektorju
Jasna Presečki, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je preučiti dimenzije etične kulture in etične klime v organizacijah javnega in zasebnega sektorja s področja socialne varnosti v Republiki Sloveniji (tj. tri domove za starejše v Republiki Sloveniji, ki so del javnega sektorja in tri domove za starejše, ki so del zasebnega sektorja). Z namenom, da bi ugotovili, ali se posamezne dimenzije etične kulture po tipologiji Kapteina ter posamezne dimenzije etične klime po tipologiji Victorja in Cullna, razlikujejo glede na delovno mesto ter izobrazbo zaposlenih ter ali se le-te razlikujejo glede na to ali je organizacija v lasti države ali v zasebni lasti. Ugotovili smo, da glede na delovno mesto in izobrazbo ni statistično značilnih razlik v ocenah etične klime in etične kulture. Glede na organizacijo, ali je ta v zasebni ali v javni lasti smo ugotovili statistično značilne razlike v ocenah etične kulture, medtem ko smo, pri ocenah etične klime hipotezo le delno sprejeli. Z obdelavo podatkov smo prišli do ugotovitev, da spremenljivki – stopnja izobrazbe zaposlenega in delovno mesto zaposlenega, ne vplivata na zaznavo etične kulture in etične klime v izbranih slovenskih domovih za starejše. Medtem ko spremenljivka – zvrst organizacije (tj. javni versus zasebni sektor), pri etični kulturi vpliva na zaznavo etične kulture v organizaciji, le delno pa to velja za etično klimo.
Ključne besede: etična kultura, etična klima, domovi za starejše, javni sektor, zasebni sektor
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 161; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

7.
Vloga Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Matija Režonja, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu obravnavamo vlogo Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji. Predstavljamo kulturni turizem kot eno izmed najpomembnejših panog na področju turizma. V to panogo sta vključena tudi prireditveni in festivalski turizem. Želeli smo raziskati vpliv na destinacijo, ki ga imajo razne prireditve. Z uporabo metod analize, deskripcije in delno strukturiranega intervjuja smo ugotovili, da so prireditve zelo pomemben del turizma ter da imajo velik vpliv na destinacijo, na kateri se odvijajo. Ugotovili smo, da je vloga Grossmannovega festivala pri razvoju turizma v Prlekiji velika in pomembna. Preko intervjujev z organizatorji festivala in podžupanom občine Ljutomer smo ugotovili, da je Grossmannov festival ena najpomembnejših in najbolj obiskanih atrakcij mesta Ljutomer. Ugotovili smo tudi, da ima izpad prireditev zaradi covida-19 zelo negativen vpliv na destinacijo.
Ključne besede: kultura, turizem, Grossmann, Prlekija, prireditve
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 284; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Vpliv verodostojnosti, kulture in dinamizacije podjetja na krize in uspešnost podjetja
Mihaela Kosi, 2021, magistrsko delo

Opis: Kultura, etika in verodostojnost so vedno bolj pomembna za podjetja in brez njih samo podjetje ne more uspešno poslovati in dosegati zastavljenih ciljev. Po drugi strani pa nenehne spremembe v poslovnem okolju silijo podjetja k ukrepom za prilagajanje poslovne politike k obvladovanju razvojne krize. Pri tem je za dosego konkurenčne prednosti odgovoren najvišje usposobljen management s prepoznavanjem poslovnih priložnosti. Za pričakovano rast in razvoj podjetja je temeljno prepoznati fazo razvoja življenjskega cikla in na podlagi te ocene lahko uporabimo ustrezno politiko podjetja. V magistrskem delu smo raziskali dejavnike uveljavljanja kulture, verodostojnosti v podjetju in dinamizacijo podjetja ter njihov vpliv na uspešnost in krize podjetja. Za namen magistrske naloge smo izbrali podjetje Petrol d.d., ki velja za veliko podjetje in predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti, s katerimi ustvarja več kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. V magistrski nalogi smo raziskali dejavnike uveljavljanja verodostojnosti in njihov vpliv na uspešnost podjetja Petrol d.d. Preučili smo temeljne vrednote podjetja, tip kulture, tip klime podjetja in formalne ter neformalne dejavnike uveljavljanja verodostojnosti. Prav tako smo analizirali dinamičnost podjetja in življenjski cikel podjetja Petrol d.d. Značilno za dinamična podjetja je aktivno spremljanje dogajanja na trgu ter iskanje poslovnih priložnosti, ob tem pa se mora vodstvo s tehtnimi odločitvami izogniti morebitnim krizam. Uspešnost podjetja smo analizirali na osnovi izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti. V empiričnem delu magistrske naloge smo za izbrano podjetje izvedli analize raziskovanja tipa kulture po metodologiji Camrona in Quinna (1999), moč kulture po teoriji Thommenove metode (2003), etično klimo podjetja po metodologiji Victorja in Cullena (1988) ter preučevanje verodostojnosti po teoriji Thommenove metode (2003). Za analizo razvojne stopnje podjetja smo uporabili metodologijo Pümpina in Prangeja (1995), s katero smo ugotovili, v kateri fazi življenjskega cikla se podjetje nahaja. Na podlagi razultatov smo obravnavali, ali je mogoče zaznati razvojno krizo, kot sta jo opredelila Pümpi in Prange (1995) in opredelitev faz podjetniške krize po Kropfbergerju (2003). Zadnji del raziskave temelji na analizi dinamičnosti podjetja in uspešnosti podjetja.
Ključne besede: kultura podjetja, verodostojnost podjetja, dinamizacija, razvojne faze podjetja, krizni management, uspešnost podjetja.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

9.
Odnos med delovnimi zahtevami in viri, zaznano kulturo napak in delovnim stresom pri učiteljih : magistrsko delo
Katja Šošter, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalne učeče se skupnosti predstavljajo pomembno obliko sodelovanja učiteljev, katerih namen je raziskovanje lastne prakse ter učenje novih in boljših pristopov poučevanja. Učeči posamezniki delajo napake, ki vsebujejo koristne informacije o tem, kako lahko izboljšamo trenutne kompetence. Kultura usmerjanja na napake opisuje, v kolikšni meri delovno okolje spodbuja ali inhibira učenje iz napak. Namen magistrskega dela je preveriti, kako se delovni viri učiteljev (značilnosti profesionalnih učečih se skupnosti, zaupanje (v ravnatelja in sodelavce), avtonomija, raznolikost dela) in delovne zahteve povezujejo z zaznano kulturo napak in delovnim stresom pri učiteljih. V raziskavo je bilo vključenih 259 učiteljev osnovnih šol v Sloveniji, starih med 24 in 64 let. Uporabljeni merski pripomočki so bili Vprašalnik profesionalnih učečih se skupnosti, Lestvica zaupanja v šoli, Vprašalnik usmerjenosti na napake, Vprašalnik doživljanja stresa in Vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zastavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo hierarhične multiple regresije, pri čemer smo kot kriterija opredelili zaznano kulturo napak in delovni stres. Rezultati so pokazali, da je statistično pomemben pozitiven napovednik zaznane kulture le avtonomija. Za statistično pomembne napovednike delovnega stresa so se izkazali medsebojna opora, zadovoljstvo in zavzetost ter splošne delovne zahteve. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da zaznana kultura napak v šolskem okolju ni jasno definirana in oblikovana. Sklepamo tudi, da se učitelji, vključeni v raziskavo, morda premalo poslužujejo globljih ravni sodelovanja (npr. profesionalne učeče se skupnosti). V prihodnosti bi bilo smiselno preveriti tudi kakovost sodelovanja v profesionalnih učečih se skupnostih.
Ključne besede: Zaznana kultura napak, profesionalne učeče se skupnosti, delovni stres
Objavljeno v DKUM: 07.12.2021; Ogledov: 215; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (658,18 KB)

10.
Timsko delo in kultura varnosti v operacijskih sobah
Tajda Rajnar, 2021, diplomsko delo

Opis: Za uspešno in varno delo v operacijskih sobah je potrebno učinkovito timsko delo, kjer morajo sodelovati vsi člani operacijskega tima. S timskim delom je povezana kultura varnosti pacientov v operacijskih sobah in preprečevanje neželenih kirurških napak in poškodb. Namen zaključnega dela je bil pregledati in raziskati odnos zdravstvenih delavcev do timskega dela v povezavi s kulturo varnosti pacientov v operacijskih sobah.
Ključne besede: timsko delo, sodelovanje, operacijski/kirurški tim, kultura varnosti
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 219; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (531,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici