1. Stili vodenja in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenem zavodu in gospodarski družbiPetra Škrjanc, 2024, master's thesis Abstract: V današnjem času je v zdravstvenih zavodih in gospodarskih družbah še vedno veliko nerešenih problemov, ki so povezani s človeškimi viri. Na kakovost dela vplivajo vse sposobnosti posameznika, ki implementira v svoje delo energijo, zanesljivost, pripadnost ter tudi nadarjenost, ustvarjalnost in domišljijo. Pomembna je motiviranost zaposlenih, da znajo svoje znanje deliti, timski duh in ciljna usmerjenost. Problemi se kažejo z nizko uspešnostjo zaposlenih, fluktuacijo ter njihovim nezadovoljstvom. Omenjeno in nastala situacija lahko vplivajo na organizacijsko kulturo, za katero je pomemben tudi stil vodenja.
V teoretičnem delu magistrske naloge z deskriptivno metodo opredeljujemo pojem stila vodenja, organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Opredelimo oblike stilov vodenja, organizacijsko kulturo in prikažemo, kako stil vodenja in organizacijska kultura vplivata na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih.
V empiričnem delu z uporabo anonimnih vprašalnikov ugotavljamo:
• kateri stil vodenja uporabljajo v zdravstvenem zavodu in katerega v gospodarski družbi;
• opredelimo ključno vedenje in lastnosti vodenja ter učinkovitosti, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika;
• katero obliko organizacijske kulture uporabljajo v zdravstvenem zavodu in v gospodarski družbi in njun vpliv na zaposlene.
Analizo in rezultate predstavljamo v grafih in tabelah s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati kažejo, da izmed treh izpostavljenih stilov vodenja, demokratičnega, avtoritarnega in laissez-faire stila vodenja, demokratični stil vodenja povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se ob tovrstnem stilu vodenja počutijo cenjeni in vključeni v proces odločanja, kar vodi do večje motivacije zaposlenih in uspešnosti pri delu. Z merjenjem organizacijske kulture so rezultati pokazali, da nima neposrednega statističnega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so pomembnejši dejavniki odnosi med zaposlenimi, komunikacija in podpora vodij. Zadovoljstvo zaposlenih je v gospodarski družbi in zdravstvenem zavodu ključni dejavnik uspešnosti obeh organizacij. Zadovoljni zaposleni izkazujejo večjo motiviranost, zavzetost in uspešnost pri svojem delu. Pomembno je, da vodje in organizacije vlagajo v zaposlene in jih nadalje motivirajo in nagrajujejo.
Keywords: stili vodenja, uspešnost zaposlenih, organizacijska kultura, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 24; Downloads: 1
 Full text (1,46 MB) |
2. Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem časuMateja Topolovec, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene.
Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture.
V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja.
Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Keywords: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 95; Downloads: 26
Full text (2,24 MB) |
3. Vpliv organizacijske kulture na interno komuniciranje, stres in zadovoljstvozaposlenih v materinski in hčerinski multinacionalni organizacijiDarja Kukovec, 2024, doctoral dissertation Abstract: Organizacije, ki delujejo na multinacionalni ravni, zaradi strateških razlogov širijo svoje poslovanje v tuje hčerinske organizacije, torej v druga nacionalna okolja. Ob tem multinacionalne organizacije pogosto implementirajo v tuje hčerinske organizacije svojo neprilagojeno izvirno materinsko organizacijsko kulturo, in to ne glede na vplive nacionalne kulture države gostiteljice na preneseno organizacijsko kulturo ter posledično tudi ne glede na negativne vplive prenesene organizacijske kulture na interno komuniciranje, stres zaposlenih in povišano nezadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu zaradi neprilagoditve. Kadar se v primeru avtomatičnega prenosa izvirne materinske organizacijske kulture vrednote prenesene organizacijske kulture v tuji hčerinski organizaciji začnejo razlikovati od vrednot zaposlenih tuje hčerinske organizacije, lahko to vpliva na zaposlene v organizaciji na več ravneh. Ta vpliv je mogoče zaznati na ravni internega komuniciranja, stresa in zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu.Namen doktorske disertacije je bil na podlagi pregleda obstoječih znanstvenih spoznanj in raziskave oblikovati izviren in celovit managerski model širjenja izvirne materinske organizacijske kulture v tuje hčerinske organizacije, ki delujejo v tujih nacionalnih okoljih s pomočjo primernega internega komuniciranja, managementa stresa in tehnik izboljševanja zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Ker je bil pomemben cilj doktorske disertacije tudi ugotavljanje posledic oz. vplivov neustreznega prenosa izvirne materinske organizacijske kulture v organizacije v tujih nacionalnih okoljih, smo v empiričnem delu v času prenosa organizacijske kulture proučili vpliv organizacijske kulture na interno komuniciranje, stres in zadovoljstvo zaposlenih v enakem času v izvirni materinski in tuji hčerinski organizaciji. Za lažje razumevanje uspešnosti prenosa organizacijske kulture v tuje nacionalno okolje je nato sledilo še preučevanje razlik med omenjenima organizacijama v dimenzijah organizacijske kulture, internega komuniciranja, stresa in zadovoljstva na delovnem mestu.
Keywords: Organizacijska kultura, interno komuniciranje, stres zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, multinacionalna organizacija.
Published in DKUM: 13.08.2024; Views: 122; Downloads: 31
Full text (7,10 MB) |
4. Jezikovna kultura v javni rabi (na primerih iz skupine Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook)Kristina Štiglic, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika.
Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Keywords: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 186; Downloads: 20
Full text (3,80 MB) |
5. Korelacija med družinskim okoljem in količino ter vrsto recepcijskih vlog učencev 2. in 5. razredaTjaša Vajda, 2024, master's thesis Abstract: Glavni cilj izobraževanja je bralna pismenost, saj je eno izmed glavnih sredstev za učenje. Naučimo se je lahko le z branjem. V praksi opažamo, da učenci nižjih razredov berejo precej več kot učenci višjih razredov. Na to vplivajo številni dejavniki, med drugim tudi literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje. Zanimalo me je, ali literarnoestetsko spodbudno družinsko okolje zmanjšuje trend upadanja interesa za branje literature. V ta namen sem izvedla raziskavo. Podatke sem pridobila s polstrukturiranim intervjujem 10 učencev 2. in 10 učencev 5. razreda na izbrani osnovni šoli, oboji pa so izpolnili tudi tedenski dnevnik. Analiza rezultatov je pokazala, da učenci 5. razreda berejo manj kot učenci 2. razreda, na to pa v največji meri vpliva njihov interes, ki je pri drugih stvareh močnejši.
Keywords: bralna pismenost, bralna kultura, literarnoestetsko družinsko okolje, bralne navade učencev 2. in 5. razreda
Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 114; Downloads: 22
Full text (1,37 MB) |
6. Stili vodenja, kultura in poslovni običaji - primerjava Slovenije in ZDAAnej Krajnc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poglobili smo se v različne sloge vodenja tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Spoznali smo nove informacije o različnih pristopih k vodenju, komunikaciji in motivaciji zaposlenih. Prav tako smo natančno preučili in primerjali kulturi obeh držav, vključno z njihovimi poslovnimi običaji.
Naše ugotovitve nakazujejo, da so ZDA in Slovenija v številnih pogledih podobni, vendar obstajajo tudi nekatere razlike. Na primer, opazili smo različne sloge vodenja, pri čemer je avtokratski stil vodenja bolj razširjen v Sloveniji, medtem ko so v ZDA bolj naklonjeni demokratičnemu pristopu. Razlike se kažejo tudi v načinu komunikacije, kjer je v ZDA poudarek na učinkoviti komunikaciji za dosego ciljev, medtem ko je v Sloveniji več poudarka na osebnem vidiku komunikacije.
Ameriška podjetja se bolj osredotočajo na prilagajanje motivacijskih sistemov posameznim potrebam zaposlenih in spodbujajo večjo individualizacijo, medtem ko so v Sloveniji motivacijski sistemi pogosteje usmerjeni na splošne standarde in pravila. Organizacijska kultura v ZDA je bolj odprta, inovativna in agilna v primerjavi s slovenskimi podjetji, ki so pogosto bolj hierarhična in tradicionalna.
Glede poslovnih običajev je opaziti, da so urejena poslovna oblačila prisotna v obeh državah, vendar še vedno obstajajo razlike v načinu pozdravljanja in uporabi imen ter vikanju in tikanju.
Naša manjša velikost nas ločuje od dosežkov, ki jih vidimo v večjih državah. Za doseganje večje konkurenčnosti bi morali povečati inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in globalno prisotnost. Čeprav je to izzivno, že majhni koraki lahko pripomorejo k večjemu uspehu in prepoznavnosti.
V naši nalogi smo dodali tudi tabelo za primerjavo, ki zajema vse teoretično obravnavane vidike. Ta tabela bi lahko bila koristna za vsakogar, ki se pripravlja na poslovno pot v ZDA, saj lahko iz nje izve, kaj pričakovati na tistem trgu. Čeprav smo si podobni, je priprava na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji ključna za uspeh.
Keywords: Stili vodenja, Slovenija, ZDA, moč, odgovornost, komuniciranje, motiviranje, kultura, poslovni običaji, poslovni bonton.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 146; Downloads: 23
Full text (578,33 KB) |
7. Informacijsko varnostna kultura v organu državne uprave z vidika posameznika : magistrsko deloJasna Kastigar, 2024, master's thesis Abstract: Vzpostavitev in doseganje informacijsko varnostne kulture z upoštevanjem vseh načel in dejavnikov je postala nuja za zagotovitev celovitega varovanja informacij. V kombinaciji z uvedbo fizičnih in tehničnih rešitev ter z organizacijskimi ukrepi se lahko uspešnejše zoperstavljamo grožnjam in kibernetskim napadom. Iluzorno je pričakovati doseg popolne varnosti. Ključno je, da se ob vseh uvajanjih ukrepov in omejitvah ne pozabi na glavni faktor napada, tj. človek. Zaposleni so tisti, ki vsakodnevno delajo z informacijskim sistemom, skrbijo za pretok informacij in so lahko hkrati šibka točka ali pa močna obramba pri uresničitvi kibernetskega napada. Cilj je, da se vseskozi zaposlene izobražuje, ozavešča, usposablja in usmerja pri soočanju težav s problematiko, ki jo obravnavamo.
Empirični del je osnovan na obravnavani vsebini prvega dela in predstavlja izhodišče za raziskavo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v organu državne uprave in njenih enotah. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo preverjali, ali zaposleni čutijo osebno odgovornost za varovanje informacij in ali razumejo, da je doseganje čim višje ravni informacijske varnosti v 21. stoletju nujno potrebno in jo kot tako tudi sprejemajo. Ugotavljamo, ali zaposleni v državnem organu in ostalih enotah smatrajo, da področje informacijske varnosti spada pod okrilje oddelka za računalniško podporo ali zaznavajo sebe kot ključne akterje pri varovanju informacij.
Keywords: informacijsko varnostna kultura, informacijska varnost, državna uprava, magistrska dela
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 205; Downloads: 33
Full text (3,15 MB) |
8. Primerjalna analiza in nacini podajanja kulturnih vsebin v učbenikih za poučevanje angleščine kot prvega tujega jezika in nemščine kot drugega tujega jezika na gimnazijah : magistrsko deloMatjaž Vervega, 2024, master's thesis Abstract: Teoretski del naloge smo namenili širši analizi pojma kultura in predstavili pomembnost poučevanja s kulturnimi vsebinami. Dijaki naj bi znotraj procesa učenja vstopili v stik kulturnimi vsebinami, saj jim te nudijo vpogled v kulturo ciljnega jezika. Ker se v Sloveniji za namene poučevanja prvega in drugega tujega jezika na gimnazijah uporabljajo učbeniki, predpisani s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je bil namen naloge v prvi vrsti analizirati, katere kulturne vsebine so v njih podane, nato pa s pomočjo ankete med profesorji na gimnazijah ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri jih predstavljajo pri pouku. Ugotovili smo, da se v učbenikih za poučevanje angleščine in nemščine na gimnazijah kulturne vsebine pojavljajo v razmeroma visokem številu, največ pa je kulturnih vsebin, ki jih umeščamo med kulturo z veliko začetnico. Sem spadajo vsakdanje življenje, navade, hrana in pijača, geografske značilnosti, običaji, itd. Zastopanost kulturnih vsebin z malo začetnico (vrednote, odnosi, strpnost, itd.) je nižja a po pojavljanjih višja v učbenikih za angleščino, kar pripisujemo pričakovanemu predznanju ob vstopu v prvi letnik gimnazijskega programa. Z anketo smo ugotovili, da profesorji pri pouku obravnavajo večino vsebin iz učbenikov, kar priča o močni vezi med vsebinami predvidenimi v učnih načrtih in dejanskimi vsebinami pri pouku.
Keywords: Kultura, medkulturna sporazumevalna zmožnost, kultura z malo začetnico, kultura z veliko začetnico, učbeniki.
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 138; Downloads: 11
Full text (2,22 MB) |
9. Filozofski in družbeni izzivi nemoralne umetnosti : magistrsko deloBarbara Lešnik, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava vprašanja v zvezi z etično platjo umetnosti. To vključuje razmišljanje o pomenu morale pri estetskem vrednotenju samih umetnin, o vplivu, ki ga ima na to nemoralnost avtorjev_ic, nenazadnje pa tudi o primernih odzivih konzumentov_k na umetnine izpod rok nemoralnih umetnikov_ic. Dognali smo, da je etična komponenta nedvomno pomemben element znotraj vseh obravnavanih okvirjev, zlasti zato, ker je moralno sporočilo ključna sestavina mnogih umetnin in ker se v teh pogosto zrcali avtorjev_ičin značaj. Ker je umetnina skupek mnogih različnih stvari, pa je vloga (ne)moralnosti v njenem estetskem vrednotenju odvisna od tega, v kolikšni meri je prisotna in kako je uravnotežena z drugimi kvalitetami. Do moralno vprašljivih umetnin oziroma del moralno spornih ustvarjalcev_k lahko dostopamo na etičen način, če pri uživanju ob dobrih vidikih upoštevamo in kritiziramo tudi moralne napake. Se pa lahko vseeno zgodi, da nemoralnost umetnika_ce močno zaznamuje odnos, ki smo ga imeli do njegovih_nih del, pri čemer se zaradi negativnih čustev ali odločimo delom odpovedati ali pa se z občutki sprijaznimo, če želimo sporna dela še naprej konzumirati – in oboje je popolnoma razumljivo, ne glede na normativno sodbo o umetnini. Čeprav lahko še naprej cenimo dela nemoralnih umetnikov_ic, pa ne smemo dopustiti, da bi ti izrabljali svoj status in talent, da se izognejo kazniin/ali s spornim početjem nadaljujejo. V tej luči je v
IV
zaključnem delu naloge kritično ovrednotena tudi kultura črtanja, ki je vse prej kot idealna rešitev, saj jo težko odmerjamo glede na naravo in stopnjo nemoralnosti umetnikovih _činih dejanj. Kultura črtanja je odličen pokazatelj, da družba ima moč in da bi to moč lahko uporabila. Res pa je, da bi jo morala usmeriti tudi v poziv umetniškim in kulturnim institucijam k spremembi sistema, ki nesprejemljivo vedenje v svojih vrstah sploh dopušča.
Keywords: (ne)moralna umetnost, avtonomizem, eticizem, etika, estetika, kultura črtanja, morala, moralizem, občinstvo
Published in DKUM: 06.06.2024; Views: 145; Downloads: 10
Full text (1,11 MB) |
10. |
