1. Analiza poslovnih kultur Južne Koreje in Južne Afrike s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikovMelani Stojnšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V času globalizacije vedno več podjetij postaja globalnih. Vedno več je novih distribucijskih poti in trgov, na katerih lahko poslujemo. Če želijo podjetja poslovati na tujih trgih in svoje prodajne ali nabavne trge razširiti, je neizogibno poznavanje poslovnih kultur teh trgov. Vsaka kultura se razlikuje od druge, kar privede do kulturnih razlik. V mednarodnem poslovanju morajo biti poslovneži občutljivi na prepoznavanje teh kulturnih razlik. Kakršnakoli napaka, narejena zaradi pomanjkljivega poznavanja tuje kulture oziroma načina poslovanja na tujem trgu, je lahko odločilna. Dobra pripravljenost in poučenost o kulturi tuje države predstavlja konkurenčno prednost podjetja.
V diplomskem projektu raziskujemo elemente in pomen poznavanja kulture tuje države za mednarodno poslovanje. Osredotočamo se na poslovni kulturi Južne Koreje in Južne Afrike. Proučujemo posebnosti teh dveh poslovnih kultur s perspektive slovenskih mednarodnih tržnikov. Najprej izbrani državi na kratko predstavimo, nato pa se osredotočamo na njuni poslovni kulturi, vključno z načini sklepanja poslov in posebnostmi v poslovanju ter medsebojnem komuniciranju. V zadnjem poglavju opisujemo obstoječe sodelovanje in možnosti nadaljnjega povezovanja obeh izbranih držav s Slovenijo. Izbrani državi in njuni kulturi se medsebojno znatno razlikujeta, nobena izmed obravnavanih kultur tako ni podobna slovenski, zato je še toliko pomembnejše, da se s ciljem uspešnega sodelovanja z eno ali drugo državo slovenski mednarodni tržniki seznanijo s posebnostmi južnokorejske in južnoafriške poslovne kulture, njihovega načina poslovanja, vedenja, poslovnega bontona, komuniciranja ter se pripravijo na ustrezno odzivanje in morebitno potrebno prilagajanje.
Keywords: poslovna kultura, mednarodno poslovanje, Južna Koreja, Južna Afrika, poslovanje s Slovenijo
Published: 03.09.2021; Views: 59; Downloads: 12
 Full text (1,46 MB) |
2. Kako koncept zelene organizacije prispeva k trajnostnemu razvojuNataša Gaber, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali pomen trajnostnega razvoja, koncepte povezane s tem in kako lahko koncept zelene organizacije prispeva k razvoju trajnostno usmerjene organizacije.
Raziskali smo različne primere konceptov, modelov in v emiričnem delu primerjali stopnje »zelenosti« v tujih in slovenski organizacijah. Za analizo smo izbrali krterije in ustvarili lestvico za lažjo primerjavo podatkov v organizacijah. Kriterije smo izbrali glede na vire, ki so nam javno dostopni iz spletnih strani in fizičnih virov. Namen magistrske naloge je bi preučiti domačo in tujo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo zelenosti v izbranih podjetjih. S tem želimo prikazati in približati trajnostne in zelene model organizacijam. In jim tudi dokazati, da s tem pridobijo dodano vrednost.
Izraz "zeleno" različnim ljudem pomeni različne stvari. Toda na splošno zeleno pomeni sprejemanje zavestnih in trajnostnih odločitev, ki nam pomagajo zmanjšati, rešiti in na novo uporabiti naravne vire in okolje. Obstaja veliko načinov, kako postati zeleni, vendar še to trenutno ni dovolj velik problem, da bi organizacije dajale pomen na trajnost in zelenost, dokler ne bo prišlo do globalnega pomanjkanja virov, kar pa se že dogaja.
V empiričnem delu smo preučili vire o izbranih organizacijah, njihove spletne strani, poročila in podobno, ter izvedli analiza glede na izbrane kriterije. Za analizo smo uporabili primerjalno metodo in primerjali tuje podjetje z domačim. Kriterije smo izbrali glede na teoretične ugotovitve o zeleni organizaciji in glede na njihvo relevantnost v danih primerih. Definirali smo njihovo zeleno strategijo, okoljske cilje, kulturo zaposlenih, tveganja in njihove investicije v zelenost in trajnostni razvoj.
Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela n trajnosti in zelenosti, ampak je še tu vedn v ospredju digitalizacija, saj ne dosegajo potrebne ravni (večje organizacije), da sodelujejo na mednarodnem trgu. Glavna naloga organizacij je, da dobro uvedejo zelene koncepte in iščejo rešitve na tem spektru za bolj dolgotrajno in trajnostno poslovanje. Pri tem ne smejo kot temelj uporabiti temeljito analizo njihovih rednosti, saj jim bo to pomagalo pri uvedbi. Pri tem ne smejo pozabiti n zaposlene in druge deležnike, saj se lahko z prenosom dobrih praks zelenost posredno širi tudi dalje, na njihova osebna življenja. In to je pravi pomen zelene organizacije, da širi svoj vpliv dalje na zunanje okolje in pripomore do sprememb za boljšo prihodnost.
Keywords: Management, organizacija, zelena organizacija, trajnostni razvoj, zeleni management, zelena kultura.
Published: 01.09.2021; Views: 31; Downloads: 4
Full text (1,51 MB) |
3. Poznavanje smernic za odvzem vzorcev hemokultur med medicinskimi sestrami na urgentnih oddelkihMark Kelc, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Hemokulture so temeljna diagnostična metoda za odkrivanje povzročiteljev sepse, zlasti na urgentnih oddelkih. Kontaminacija vzorcev krvi predstavlja velik problem, saj vodi v nepotrebne zaplete pri pacientih in veča stroške zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je proučiti na dokazih utemeljen in strokovno pravilen odvzem krvi za hemokulture ter z raziskavo ugotoviti poznavanje sodobnih smernic pravilne izvedbe tega posega med medicinskimi sestrami v kliničnem okolju.
Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje literature. V okviru empiričnega dela smo izvedli presečno opazovalno raziskavo, z metodo anketiranja. Raziskava je vključevala 64 medicinskih sester urgentnega centra ene izmed slovenskih bolnišnic.
Rezultati: Pri odvzemu krvi za hemokulture 51,6 % anketirancev uporablja sterilne rokavice in 48,4 % anketirancev nesterilne rokavice. V 87,5 % primerih je najpogosteje uporabljen antiseptik za razkuževanje pacientove kože 2 % klorheksidin. V vsako stekleničko priporočeno količino krvi 8–10 ml odvzame 43,8 % anketirancev. Velik delež (40,6 %) anketirancev meni, da nima dovolj znanja s področja odvzemov krvi za hemokulture, 85,9 % anketirancev si želi dodatnega strokovnega izobraževanja s tega področja.
Razprava in sklep: Ugotavljamo, da imajo anketirane medicinske sestre dobro znanje s področja odvzemov krvi za hemokulture, a obstajajo določene vrzeli v njihovem znanju. Predlagamo redna izobraževanja s tega področja za zaposlene medicinske sestre, saj strokovno pravilno izveden poseg pozitivno vpliva na učinkovito, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacienta.
Keywords: krvna kultura, odvzem krvi, kontaminacija, urgenca, znanje
Published: 21.07.2021; Views: 152; Downloads: 27
Full text (1,89 MB) |
4. Dediščinski turizem v občini Beltinci ter pomen pristnosti tradicionalnih dogodkov v turizmu za lokalno okoljeDominik Jona, 2021, undergraduate thesis Abstract: Naraščajoč trend v turizmu je iskanje pristnih doživetij in spoznavanje pristne lokalne kulture, dediščine, kulinarike ter šeg in navad na obiskanih destinacijah. To so prvine, ki dajo destinaciji njeno edinstveno identiteto in konkurenčno prednost na turističnem trgu. Turistovo hrepenenje po pristnem doživetju lahko med drugim zadovoljimo s tematskimi prireditvami, ki nam omogočajo, da turistu v enem zaokroženem produktu predstavimo in izpostavimo ključne zanimivosti. Korektno prikazovanje dediščine na prireditvah je pri tem ključnega pomena, če pri gostih želimo ustvariti vtis pristnosti oziroma pristno izkušnjo. Prikazovanje nesnovne dediščine smo v tem delu preverjali na območju Občine Beltinci, kjer že več kot 50 let deluje kulturno-umetniško društvo, več kot 80 let pa neprekinjeno deluje folklorna dejavnost. Kot primer nesnovne dediščine smo obravnavali folklorno dejavnost, in sicer na primeru Mednarodnega folklornega festivala Beltinci (v nadaljevanju Festival). V raziskavi smo v sodelovanju z organizatorji festivala in delavci iz stroke izvedli polstrukturirane intervjuje ter ocenjevanje prikazovanja nesnovne dediščine na prireditvi. Ugotovili smo, da v Beltincih pri organizaciji kulturnih dogodkov skrbijo, da se ob prikazovanju čim bolj približajo pristni obliki nesnovne dediščine z upoštevanjem strokovnih priporočil. S takim ravnanjem organizatorji zagotavljajo, da obiskovalci destinacije dobijo pristno doživetje lokalne kulture. Na podlagi izvedene raziskave smo v zadnjem delu naloge pripravili še priporočila za nadaljnje delo na področju vključevanja nesnovne dediščine v turistične produkte (prireditve).
Keywords: Kultura, dediščina, dediščinski turizem, pristnost, tradicionalne prireditve
Published: 16.07.2021; Views: 176; Downloads: 32
Full text (1,52 MB) |
5. Vpliv kulturnih razlik na strategijo trženja na evropskem in kitajskem trgu - primer družbe ikeaMojca Pušnik, 2021, master's thesis Abstract: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Keywords: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Published: 05.07.2021; Views: 100; Downloads: 26
Full text (1,80 MB) |
6. Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenihRok Švarc, 2021, master's thesis Abstract: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja.
Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb.
Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Keywords: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Published: 05.07.2021; Views: 103; Downloads: 26
Full text (2,71 MB) |
7. Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnostMaruša Kunaver, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček.
V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo.
V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim.
Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Keywords: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Published: 08.06.2021; Views: 163; Downloads: 40
Full text (2,64 MB) |
8. Pregovorna slovenska delavnost v luči turističnega korpusa TURKJasmina Marič, 2021, master's thesis Abstract: V prvem delu magistrskega dela je predstavljen jezik kot zrcalo narodne kulture. Izpostavljeno je predvsem mesto kulture v jeziku, zlasti na področju frazeologije. Upoštevaje slovenske raziskave moderne frazeološke vede smo predstavili, katera področja kulture so tista, ki se najočitneje kažejo v frazemih, kakšne pristope lahko uporabimo ob raziskovanju le-teh in kateri frazemi so povezani z besedo delavnost. V nadaljevanju magistrskega dela je prikazana raba besede delavnost v korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Besedo delavnost smo umestili tudi v okviru osebnostnih značilnosti Slovencev, kot sta to raziskovala Janek Musek in Anton Trstenjak. Empirični del magistrskega dela, ki temelji predvsem na komparativni metodi, zajema besedotvorno, oblikoslovno in frazeološko raziskovanje besede delavnost v temeljnih slovenskih priročnikih in korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Posebni del zajemata analiza okoliških besed (sopojavnic) besede delavnost in raziskovanje paremiološkega gradiva, zbranega v zbirki pregovorov Etbina Bojca.
Keywords: kultura, jezik, delavnost, narod, turistični diskurz
Published: 19.04.2021; Views: 124; Downloads: 22
Full text (613,67 KB) |
9. Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanjaNataša Pivec, 2020, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Keywords: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Published: 15.04.2021; Views: 198; Downloads: 58
Full text (8,22 MB) |
10. Idejna zasnova kulturnega centra v PragiDavid Obrovnik, 2021, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po vzpostavitvi ponovne povezave med dvema postindustrijskima območjema v Pragi, in sicer za območje Holešovic na severnem bregu ter območje Karlína na južnem bregu reke Vltave. Ta problem delno že rešuje nov občinski prostorski plan Prage, ki načrtuje izgradnjo novega mosta – Rohanský most, ki bi omogočal prometno povezavo, izgradnjo nove stanovanjske soseske na območju Rohanskega ostrova in ureditev nabrežja Vltave z novim zelenim parkom. Projektna naloga se osredotoča na zasnovo novega kulturnega centra in njegovega vplivnega območja, ki bi območju vrnil življenje in predstavljal središčni center oziroma »kulturni most« med obema okrožjema, za učinkovito in kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je definiran kot središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Pragi, namenjeno glasbenim, plesnim, gledališkim, eksperimentalnim, debatnim, literarnim in drugim dogodkom. Mešanje različnih umetniških sektorjev bo pripomoglo k večjemu medgeneracijskemu srečevanju in druženju. Idejna zasnova novega centra kulture predvidi tudi ureditev njegovega ožjega vplivnega območja – otoški park in rečno nabrežje reke Vltave.
Keywords: Praga, kulturni center, urbani park, Vltava, kultura, arhitektura
Published: 12.03.2021; Views: 275; Downloads: 212
Full text (77,38 MB) |
