1. Vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v mednarodnem podjetjuZala Lipavšek, 2025, master's thesis Abstract: zadovoljstvo zaposlenih ključno za uspešen in trajnosten razvoj organizacij. Organizacijska kultura namreč neposredno oblikuje delovno okolje, vpliva na zavzetost, motivacijo ter učinkovitost zaposlenih in s tem na konkurenčnost podjetja.
Namen naše raziskave je bil poglobljeno raziskati zaznavanje obstoječe ter pričakovane organizacijske kulture in analizirati dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih v evropski podružnici izbranega mednarodnega podjetja. Ključen cilj raziskave je bil ugotoviti razkorak med zaznano in želeno kulturo ter preučiti, kako ta razkorak vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu.
Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri katerem smo uporabili standardizirana vprašalnika OCAI in ESI, ki sta omogočila celosten vpogled v trenutno stanje organizacijske kulture ter zadovoljstva zaposlenih. Rezultati so razkrili izrazita neskladja med zaznano in želeno kulturo, pri čemer so se ključne razlike nanašale na stil vodenja, kakovost komunikacije ter stopnjo vključenosti zaposlenih v odločanje in razvoj. Ta neskladja so pomembno povezana z nižjo ravnjo zadovoljstva zaposlenih, zlasti na področjih inovativnosti, komunikacije, povezanosti, sodelovanja in vodstvenih praks. Ugotovitve poudarjajo nujnost prilagoditve organizacijske kulture vrednotam in pričakovanjem zaposlenih, kar bi pripomoglo k večjemu zadovoljstvu in posledično dolgoročni uspešnosti podjetja.
Na podlagi analize rezultatov izvedene raziskave smo oblikovali tudi predloge za prilagoditev želene organizacijske kulture za podporo pričakovanja zaposlenih in izboljšanje njihovega zadovoljstva. Keywords: Organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, delovno okolje, delovna uspešnost, organizacijska uspešnost. Published in DKUM: 11.07.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,43 MB) |
2. Bralna kultura s psihološke in z vzgojno-izobraževalne perspektiveSonja Pečjak, 2021, review article Abstract: V prispevku pišemo o bralni kulturi in branju kot vrednoti v slovenskem prostoru, pri čemer so teoretični razmisleki podprti z empiričnimi izsledki tujih in domačih psiholoških in vzgojno-izobraževalnih študij o bralni kulturi. S psihološkega vidika poskušamo odgovoriti na vprašanja, kaj je bralna kultura in kateri so njeni elementi, kdaj branje lahko postane vrednota in katere so ovire pri razvoju bralne kulture. Na ta vprašanja odgovarjamo s perspektive družinskega in šolskega okolja ter nakazujemo nekatere možnosti spoprijemanja z ovirami, predvsem z vidika vloge družine in šole oz. učiteljev, kot jih nakazuje tudi Nacionalna strategija razvoja bralne pismenosti. Keywords: bralna kultura, razvijanje bralne kulture, družina, šola, učitelji, izobraževanje učiteljev, branje, pedagoška psihologija, bralna pismenost Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (328,80 KB) This document has many files! More... |
3. Ženske na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvuLana Kovačević, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek.
Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki.
Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom.
Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z.
Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju. Keywords: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti. Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,34 MB) |
4. Zavzetost in organizacijska kultura pri različnih starostnih skupinahBarbara Grbec, 2025, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med različno starimi zaposlenimi pri zavzetosti pri delu ter pri organizacijski kulturi. Namreč na trg dela prihajajo nove, mlajše generacije zaposlenih, posledično so te generacijske razlike velike. Da bi to potrdili, smo izpeljali raziskavo med zaposlenimi v enotah intenzivne terapije v UKC Ljubljana. Za raziskavo je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz osnovnih podatkov anketiranca ter iz dveh standardiziranih vprašalnikov UWES in GLOBE. Anketa je bila izvajana v spletni aplikaciji 1ka. Rezultati so bili statistično obdelani v programu SPSS. Ugotovili smo, da so razlike očitne, namreč rezultati so pokazali, da starejši zaposleni izkazujejo višjo stopnjo delovne zavzetosti v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi. Prav tako lahko rečemo, da starejši zaposleni zaznavajo organizacijsko kulturo kot stabilnejšo in bolj urejeno, medtem ko mlajši zaposleni dajejo večji poudarek skupinski povezanosti, samozavesti in fleksibilnosti. Rezultati kažejo določene razlike med različnimi starostnimi skupinami, vendar te razlike niso statistično značilne. Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da starost zaposlenih ni ključni dejavnik pri zaznavanju organizacijske kulture in zavzetosti pri delu. Keywords: zavzetost, organizacijska kultura, staranje, generacija, zaposleni Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,61 MB) |
5. Organizacijska kultura in vodenje: študija primera podjetja impolJulija Kotnik, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga analizira vpliv organizacijske kulture in vodenja na uspešnost podjetja Impol. Osredotoča se na prepletanje različnih stilov vodenja in kulturnih modelov, ki vplivajo na prilagodljivost podjetja in njegov potencial za inovacije. Organizacijska kultura je ključnega pomena za uspeh podjetja, ker vključuje norme in vrednote in le-te oblikujejo delovno okolje.
Raziskovali bomo različne tipe kultur, kot so tržna kultura, ki poudarja konkurenčnost in kultura klana, ki poudarja sodelovanje. Pri tem bomo obravnavali tudi adhokracijo, ki spodbuja fleksibilnost, inovacije in prilagodljivost. V današnjem sodobnem poslovnem okolju je nujno potrebno uravnoteženje prilagodljivosti in stabilnosti za inovacije in rast. Poleg organizacijske kulture bomo raziskali tudi vpliv stilov vodenja, kot so demokratični, avtoritativni in participativni slog. Poudarek bomo namenili participativnemu slogu, ki spodbuja zavzetost zaposlenih in inovativnost, vendar se lahko v hierarhičnih organizacijah pojavijo ovire pri učinkovitosti izvajanja. Raziskava bo analizirala, kako trenutni slog vodenja podjetja Impol vpliva na podporo inovacijam in motivacijo. Čeprav rezultati kažejo na pozitivno delovno okolje, je mogoče opaziti vidno potrebo po izboljšavah na področju podpore inovacijam in odprti komunikaciji, kar je ključnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja. V raziskavi bomo ponudili predloge za izboljšanje organizacijske kulture in vodenja v podjetju, skupaj z izboljšanjem inovativnosti, spodbujanjem odprte komunikacije, profesionalnega razvoja zaposlenih in večjo fleksibilnostjo pri odločanju. To bi podjetju omogočalo boljše prilagajanje tržnim spremembam in povečalo kreativnost zaposlenih. Keywords: organizacijska kultura, vodenje, Impol, inovativnost, uspešnost. Published in DKUM: 05.06.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (3,02 MB) |
6. Analiza obravnave tabujev v učbeniškem gradivu za predmet Družba in etika, Državljanska vzgoja in etika oziroma Državljanska in domovinska vzgoja ter etika : magistrsko deloAmadeja Žökš, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je prikazana obravnava tematik, ki jih sodobna družba pogosto dojema kot tabuje, v nekaterih osnovnošolskih učbenikih in delovnih zvezkih predmeta DDKE in njegovih predhodnikov Etika in družba ter Državljanska vzgoja in etika. Vsi trije so bili, vsak v svojem časovnem obdobju, del slovenskega kurikuluma vse od osamosvojitve leta 1991. Raziskava je bila izvedena na primeru sedmih osnovnošolskih učbenikov in štirih pripadajočih delovnih zvezkov. V teoretičnem delu so predstavljeni najpogostejši tabuji, ki so bili vodilo za analizo vsebine učbenikov. Obravnavo tabuiziranih tem v posameznih učbenikih smo nato izvedli z metodo analize vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so v novejših učbenikih iz obravnave povsem odstranjene le redke občutljive teme. Na drugi strani so rezultati pokazali tudi, da so nekatere občutljive teme, kot so denimo vojna, neenakost in politika, v novejših učbenikih obravnavane še bolj natančno kot v starejših. Keywords: tabu, učbeniško gradivo, primerjava učbenikov, Domovinska in državljanska kultura in etika Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,06 MB) |
7. Prenos podjetja na zaposlene in vrednost podjetjaErika Kemperle, 2025, master's thesis Abstract: Tema te magistrske naloge se osredotoča na prenos podjetja na zaposlene ter njegov vpliv na vrednost podjetja. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju postaja delavsko lastništvo vse bolj relevantno, saj prinaša številne prednosti tako za zaposlene kot za podjetje kot celoto.
V nalogi smo obravnavali ključne probleme, povezane s prenosom lastništva in raziskovali, kako ta proces vpliva na zaposlene ter na vrednost podjetja pred in po implementaciji delavskega lastništva. Osredotočili smo se na vprašanja motivacije, pripadnosti in zavzetosti zaposlenih, ki so ključni dejavniki za uspešno delovanje podjetja.
V našem raziskovalnem delu smo preučili mnenja domačih in tujih avtorjev o vplivih lastništva zaposlenih na poslovanje, pri čemer smo analizirali domače podjetje pred in po uvedbi delavskega lastništva. Spoznali smo delovanje in poslovanje podjetja, analizirali in opisali njegovo okolje, zbrali potrebne podatke za ocenitev vrednosti podjetja in pripravili poročilo o ocenjevanju vrednosti podjetja.
V magistrskem delu smo ocenili vrednost podjetja na podlagi podatkov iz obdobja 2001– 2005. Rezultati analize so pokazali, da bi bila pričakovana rast podjetja nižja od dejanske. Večji razlog za odstopanje je notranje lastništvo, ki je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju strategije in poslovnih odločitev podjetja.
Ugotovitve magistrskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva lastniške strukture na vrednost podjetja ter poudarjajo pomen notranjih deležnikov pri dolgoročni uspešnosti podjetja. Keywords: lastništvo zaposlenih, pridobivanje delnic, motivacija, organizacijska kultura, socialno podjetništvo, vrednost podjetja Published in DKUM: 22.05.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,16 MB) |
8. Vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturoJana Juhart, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Fizično, psihično, socialno in spiritualno počutje medicinskih sester vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe. Delovno okolje medicinskih sester je polno stresnih situacij. Namen je opisati vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturo.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Wiley. Potek iskanja literature smo prikazali z diagramom poteka. Članke, vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Prikazali smo jih v tabeli s karakteristikami in jih sintetizirali po metodi tematske analize.
Rezultati: Od skupno 436 zadetkov smo v končno analizo vključili 9 člankov. Višja stopnja psihološkega kapitala pri medicinskih sestrah vodi k nižji stopnji izgorelosti in nižji nameri opustitve poklica ter doseganju boljših delovnih rezultatov. Spiritualnost omogoča lažje obvladovanje deviantnega vedenja medicinskih sester in izboljša njihovo samozavest.
Razprava in zaključek: Obstaja povezava med spiritualnimi in psihološkimi dejavniki in večjim zadovoljstvom medicinskih sester, pripadnostjo organizaciji, delovno angažiranostjo in delovno uspešnostjo. Vodje medicinskih sester bi morale več pozornosti nameniti spiritualnosti in oblikovanju pozitivnega psihološkega kapitala v zdravstvenih ustanovah ter krepitvi organizacijske kulture in organizacijske klime. Keywords: medicinske sestre, organizacijska kultura, spiritualni dejavniki, psihološki dejavniki, psihološki kapital Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 50
Full text (1,13 MB) |
9. Pričakovanja starejših zaposlenih v delovnem okoljuTajda Stokuća, 2025, undergraduate thesis Abstract: Hitro starajoče se prebivalstvo prinaša številne izzive za starejše zaposlene v delovnem okolju. Pričakovanja starejših zaposlenih so odvisna od njihovih želja, vendar pa sta ključni merili za zadovoljstvo počitek in upokojitev. Vsebino smo razdelili na teoretični del, v katerem smo s pomočjo virov in literature opisali različna področja, povezana s starejšimi zaposlenimi, ter empirični del, v katerem smo izvedli raziskavo z zaposlenimi, starimi 55 let ali več. Keywords: Staranje, stereotipi, zadovoljstvo, motivacija, nadgrajevanje, organizacijska kultura Published in DKUM: 09.04.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (638,59 KB) |
10. Vpliv inkluzivnosti rednih šol na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z avtističnimi motnjami : doktorska disertacijaMateja Petek, 2025, doctoral dissertation Abstract: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol.
V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse.
Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije.
Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah. Keywords: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa Published in DKUM: 04.04.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (8,20 MB) |