SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSLEDICE KUŽNIH EPIDEMIJ IN POŽARA V MARIBORSKI ŽUPNIJI SV. JANEZA KRSTNIKA MED LETI 1712 - 1725
Dejan Horvat, 2011, diplomsko delo

Opis: Med letoma 1714 in 1716 se v mariborski župniji sv. Janeza Krstnika še zadnjikrat na tem območju pojavi kužna epidemija. V raziskavo je zajeto obdobje med letoma 1712 in 1725. Diplomsko delo temelji na obdelavi matičnih knjig župnije Jarenina, župnije sv. Peter pri Mariboru (Malečnik) ter že objavljenih virov o mariborski župniji. Pri analizi so bili za to obdobje glavnega pomena: število krstnih vpisov, delež krščenih glede na spol, delež nezakonskih krščenih otrok, število poročnih vpisov, število pokopnih vpisov, delež vpisanih pokopov glede na spol in delež neopredeljenih pokopnih vpisov. Zbrani podatki dovolj zgovorno pričajo, da je bila v tem obdobju na omenjenih področjih prisotna kužna epidemija. Vendar ti podatki zagotovo niso popolnoma točni, saj vpisov v matične knjige niso vpisovali natančno in vestno, kar se je pri raziskovalnem delu dalo logično razbrati. Predstavljen je tudi Maribor, in sicer v obdobju od kuge (1680–1682) do sredine 18. st. Mariborsko župnijo so prav tako prizadele druge elementarne nesreče, med njimi tudi uničujoči požari. Z obravnavanim obdobjem sovpada požar iz leta 1720, vendar o njem ni veliko zapisanega in raziskanega.
Ključne besede: zgodovina, kuga, Maribor, mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, župnija Jarenina, župnija sv. Peter pri Mariboru (Malečnik), požari, 18. stoletje
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1323; Prenosov: 158
.pdf Polno besedilo (747,51 KB)

2.
KUŽNO ZNAMENJE V MARIBORU
Eva Božič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem razširila svoje dosedanje znanje o Kužnem znamenju v Mariboru. Primerjala sem ga z znamenji v Ljubljani, Radljah ob Dravi in na Ptuju. V prvem delu diplomske naloge me je zanimalo, zakaj so na znamenju poleg svetega Roka in svetega Sebastijana, ki sta priprošnjika zoper kugo, prisotni tudi drugi svetniki, ki so bili sicer v Mariboru posebej čaščeni, niso pa imeli posebne povezave s kugo; to so sveti Frančišek Asiški, Frančišek Ksaver, Donat in Anton Padovanski. Meščani Maribora so namreč sami določili, kateri svetniki bodo postavljeni na znamenje, glede na to, kateri so jim bili najbliže. Originalni kipi iz Kužnega znamenja so shranjeni v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor in v Pokrajinskem muzeju. Ugotovila sem, da so originali zelo slabo ohranjeni, saj se za znamenje ni pravilno skrbelo, kar je pripomoglo k njegovemu propadu. Izgubila sta se tudi dva kipa svetnikov – svetega Janeza Krstnika in Janeza Nepomuka. Tudi na kopiji znamenja se že poznajo vplivi vremena. Drug del diplomske naloge sem posvetila primerjavi Kužnega znamenja v Mariboru z znamenji v Ljubljani, Radljah ob Dravi in na Ptuju. Vsa znamenja so si izredno podobna, saj so zgrajena po določenem sistemu – spodaj imajo razgiban del, na katerem so velikokrat postavljeni kipi svetnikov, v višino pa se dviguje steber, na vrhu katerega stoji Marija, ki ima lahko v rokah Jezusa. Takšni sta znamenji v Mariboru in Radljah ob Dravi. V Ljubljani je del, na katerega so postavljeni svetniki, dvignjen v višino, na Ptuju pa je edina figura na znamenju Marija.
Ključne besede: Kužno znamenje, Marijin steber, kuga, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Radlje ob Dravi, sveti Frančišek Asiški, sveti Frančišek Ksaver, sveti Sebastijan, sveti Rok, sveti Donat, sveti Anton Padovanski, Marija.
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 2125; Prenosov: 266
.pdf Polno besedilo (4,79 MB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZACAMUSOVE KUGE IN SARAMAGOVEGA ESEJA O SLEPOTI
Jožica Bračič, 2016, magistrsko delo

Opis: Romana Kuga in Esej o slepoti je mogoče interpretirati kot alegoriji. Prikazujeta odsotnost moralnih vrednot in padec človeštva. Ljudje soočeni z nalezljivima boleznima, grozo in vsesplošno negotovostjo ne zmorejo narediti koraka eden k drugemu, pač pa v danih razmerah gledajo le nase, za tegobe drugih jim ni mar. Ob napadu kuge oziroma slepote se pokažejo bolezenski znaki družbe. Tako lahko opazimo ravnodušnost nekaterih posameznikov do sočloveka, neupravičene umore, nasilje vseh oblik, željo po nadzoru nad posameznikom oziroma nad skupino ljudi, neodzivnost oblasti ob nevšečnostih … Čeprav prednjačijo negativni odzivi in ravnanja, pa v obeh romanih najdemo osebe, ki tvorijo jedro pripovedi in se bolj ali manj aktivno vključujejo v boj proti zlu. So nazorni primeri, na kakšen način se je mogoče zoperstaviti zlu, ki jih obdaja. Zavedajo se, da individualizem ne pomaga, zato kolektivno nastopijo proti bolezni. Epidemiji kuge in slepote na eni strani močno poslabšata pogoje za življenje, na drugi strani pa omogočata, da posamezniki spremenijo svoj odnos do življenja in sočloveka. Obojim je skupno to, da poskušajo vztrajati v absurdni situaciji. Bolezen ni premagana zaradi njih, ampak se sčasoma umakne sama od sebe, ostaja pa vprašanje ali je kaj spremenila. Pripovedi od bralca zahtevata razmislek o temeljih etičnega sistema v sodobni družbi.
Ključne besede: Albert Camus, José Saramago, kuga, slepota, alegorija, (ne)morala, razčlovečenje, kolektivnost.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 185; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (1006,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici