1. Protibakterijske učinkovine hmelja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTine Vidmar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Hmelj je rastlina, ki se jo večinoma uporablja v pivovarstvu. Vsebuje številne učinkovine z dokazanim protibakterijskim, antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. V diplomskem delu smo se osredotočili na ksantohumol, alfa kisline in beta kisline, ki smo jih izolirali iz hmelja. Določali smo njihovo protibakterijsko učinkovitost oz. minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) proti bakterijam različnih vrst. Hmeljni ekstrakt smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče in ga nato očistili še z ekstrakcijo tekoče-tekoče. S preparativno kromatografijo smo iz hmeljnega ekstrakta izolirali alfa kisline, beta kisline in ksantohumol. Najprej smo uporabili flash (hitro) kromatografijo, nato pa še preparativno kromatografijo. Vmes smo frakcije preverjali z analiznim HPLC, prav tako pa smo okarakterizirali tudi končne izolate. Protibakterijskim učinkovinam smo nato spektrofotometrično in vizualno določili MICe za rast Escherichie coli, Pseudomonas aeruginose, Bacillus cereusa in Pseudomonas fluorescensa. Ugotovili smo, da ksantohumol, alfa kisline in beta kisline delujejo protibakterijsko na po Gramu pozitivne in prav tako na po Gramu negativne bakterije. Najnižje MIC vrednosti na vse preiskovane bakterije je izkazal ksantohumol. Najnižja je bila 3,6 µg/mL za P. fluorescens. MIC vrednosti ksantohumola za preostale bakterije so se gibale od 5,2 do 9,4 µg/mL. Najvišji MIC smo določili pri alfa kislinah za P. aeruginoso z vrednostjo 41,7 µg/mL. MIC vrednosti beta kislin so bile na različnih preiskovanih bakterijah od 15,6 do 31,3 µg/mL.
Keywords: hmelj, protibakterijske učinkovine, alfa kisline, beta kisline, ksantohumol, minimalna inhibitorna koncentracija
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 291; Downloads: 57
 Full text (4,10 MB) |
2. Zaščitno delovanje izbranih polifenolnih snovi proti genotoksičnim učinkom, ki jih povzroča mikotoksin aflatoksin B1Matevž Roškarič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati morebitno antigenotoksično delovanje naravnih polifenolnih snovi, natančneje ksantohumola (XN), proti genotoksičnim učinkom mikotoksina aflatoksina B1 (AFB1), kar smo ugotavljali posredno preko merjenja fosforilacije histona H2AX (znan marker dvoverižnih prelomov DNA) s pretočnim citometrom na modelu metabolno aktivnih celic človeškega hepatoma HepG2. Iz literature je znano da XN, prenilirani flavonoid izoliran iz ženskih cvetov hmelja, deluje zaščitno pred poškodbami DNA, ki jih povzročajo nekateri heterociklični aromatski amini, kar kaže na njegovo potencialno uporabnost v obliki prehranskega ali farmacevtskega dopolnila.
Rezultati diplomske naloge so pokazali, da sam XN pri najvišji testirani koncentraciji 10 µM ne povzroča povečanja žarišč H2AX pri izpostavljenih celicah HepG2, med tem ko je AFB1 od doze značilno povišal število H2AX žarišč, ki se je od kontrolne skupine statistično značilno razlikovalo že pri najnižji testirani koncentraciji (10 µM) .
Zaščitni učinek XN zoper z AFB1 (30 µM) povzročenim žariščem H2AX smo zaznali pri dveh najvišjih testiranih koncentracijah XN (1 in 10 µM), in sicer od doze odvisno. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da XN deluje zaščitno proti genotoksičnim učinkom AFB1 pri celicah HepG2, kar sovpada s podatki iz literature, ki kažejo, da XN poseduje želene antigenotoskične lastnosti. Z eksperimentalnimi podatki smo podkrepili hipotezo, da ima XN zaščitni učinek pred genotoksičnimi učinki AFB1.
Keywords: aflatoksin B1, ksantohumol, celice HepG2ATTC, pretočni citometer, Dvoverižni prelomi DNA
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 1264; Downloads: 120
Full text (1,61 MB) |
3. Zaščitno delovanje ksantohumola proti genotoksičnim učinkom aflatoksina B1Ajda Sušnik, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti morebitno antigenotoksično delovanje ksantohumola (XN) proti genotoksičnim učinkom mikotoksina aflatoksina B1 (AFB1), kar smo ugotavljali s testom komet na modelu metabolno aktivnih celic človeškega hepatoma HepG2. V zadnjem času je XN pridobil veliko zanimanje zaradi morebitnega kemo-preventivnega delovanja na rakave celice.
Rezultati diplomske naloge so pokazali, da XN ni vplival na živost celice HepG2 do koncentracije 10 µM, medtem ko smo zaznali rahlo, a statistično značilno od koncentracije odvisno povišanje poškodb DNA. Prav tako je AFB1 pri necitotoksičnih koncentracijah povzročil statistično značilno od koncentracije odvisno povišanje poškodb DNA v celicah HepG2.
Pomemben zaščitni učinek XN pri nastanku poškodb povzročenih z AFB1 smo zaznali že pri koncentraciji 0.01 µM XN in je bil odvisen od koncentracije XN. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da XN v celicah HepG2 deluje zaščitno proti genotoksičnim učinkom mikotoksina AFB1, kar dodatno dokazuje, da ima XN kemopreventivne lastnosti.
Keywords: ksantohumol, aflatoksin B1, celice HepG2, test MTS, test komet
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 2316; Downloads: 323
Full text (2,68 MB) |
