1. PRIPRAVLJENOST LJUDI ZA DAROVANJE KRVIViktorija Veljko, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Krvodajalstvo ima velik pomen za človeka, zato je prav, da pomagamo, če nam zdravje to dopušča. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen darovanja krvi ter ugotoviti pripravljenost ljudi za darovanje krvi.
Raziskovalne metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo pri teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo dela. Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik, katerega je sestavljalo 26 vprašanj, od tega je sedem vprašanj pol odprtega tipa, ostala pa zaprtega tipa.
Rezultati: Rezultati spletne ankete so pokazali, da so v veliki večini ljudje že kdaj razmišljali o darovanju krvi. Kar 93 vprašanim pojem krvodajalstvo pomeni, da darujejo kri prostovoljno in da s tem pomagajo sočloveku, kar kaže na humanost in pomoč sočloveku v stiski. 43 % krvodajalcev je odgovorilo, da so kri darovali pred več kot 5 leti, 39 % pred letom dni, 15 % pred kratkim, le 3 % pa so kri darovali pred več kot 10 leti, kar je glede na to, da je večina anketirancev stara med 18 in 30 letom, pričakovan rezultat.
Sklep: Vsakdo, ki želi postati krvodajalec, se mora zavedati, da mora biti zdrav in se dobro počutiti, saj je samo tako lahko ustrezen krvodajalec. Kri ne moramo primerjati z ničemer, saj je edinstvena. Je tekočina, ki ni nadomestljiva, zato je še toliko bolj pomembna njena kakovost. Da smo Slovenci humani narod, kažemo z veliko udeležbo na krvodajalskih akcij, kar pripomore k temu, da samostojno poskrbimo za zadostno količino krvi in krvnih pripravkov za potrebe slovenskega prebivalstva.
Ključne besede: kri, krvodajalstvo, krvodajalec, prostovoljstvo, shranjevanje krvi, transfuzija krvi.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2480; Prenosov: 389
 Celotno besedilo (844,04 KB) |
2. ANALIZA ZADOVOLJSTVA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV NA PODROČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJEJanja Jemenšek, 2016, magistrsko delo Opis: Krvodajalstvo predstavlja množično udejstvovanje prostovoljnih ljudi krvodajalcev, ki nesebično sodelujejo na krvodajalskih akcijah in na takšen način pomagajo bolnikom pri ohranitvi življenja. V magistrskem delu smo preučevali profil, motive in zadovoljstvo krvodajalcev, ki prostovoljno darujejo kri. V raziskavo so zajeti krvodajalci, ki darujejo kri v Centru za transfuzijsko medicino (CTM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKC MB), terenskih akcijah CTM ter dislociranih enotah CTM to sta Enota transfuzijske dejavnosti Murska Sobota (ETD MS) in Enota transfuzijske dejavnosti Ptuj (ETD Ptuj).
Ključne besede: Krvodajalstvo, transfuzijska dejavnost, organizacija dela, zadovoljstvo, odnos zaposlenih, Center za transfuzijsko dejavnost Maribor.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2016; Ogledov: 1939; Prenosov: 239
Celotno besedilo (826,19 KB) |
3. Raba krvi in krvnih pripravkov v kirurgijiKatja Hrovat, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena transfuzija krvi in krvnih pripravkov ter vloga medicinske sestre kot izvajalke določenih postopkov med transfuzijo. Sodobna raba krvi in njenih pripravkov temelji na presoji, da je bolniku treba dajati le tiste krvne komponente, ki mu primanjkujejo. Takšen pogled omogoča sorazmerno varno rabo krvnih pripravkov, racionalno izkoriščanje vse manjših količin zbrane krvi ter razširja terapevtske možnosti rabe krvi in njenih pripravkov.
V diplomskem delu je predstavljena sestava krvi, njen pomen v vzdrževanju življenjskih funkcij, kakor tudi zgodovina transfuzije in izvajanje krvodajalstva. V diplomsko delo smo vključili aktivnosti zdravstvene nege pri bolniku pred, med in po transfuziji.
Diplomsko delo je teoretično in temelji na deskriptivnem načinu opisovanja. Uporabili in analizirali smo domačo in tujo literaturo ter internetne vire. Literaturo smo kritično analizirali. Pri diplomskem delu smo izhajali tudi iz lastnih spoznanj in izkušenj, ki smo jih pridobili pri delu z bolniki s transfuzijo.
Ključne besede: Ključne besede: kri, krvni pripravki, avtologna transfuzija, krvodajalstvo, Coombsov test, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 2883; Prenosov: 627
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Promocija krvodajalstva kot motivacija srednješolcev za darovanje krviDamjan Škorc, 2012, magistrsko delo Opis: Krvodajalstvo predstavlja množično udejstovanje prostovoljnih ljudi krvodajalcev, ki nesebično sodelujejo na krvodajalskih akcijah in na takšen način pomagajo bolnikom pri ohranitvi življenja. V Sloveniji letno daruje kri okoli 100.000 krvodajalcev. Za zadovoljitev potreb po krvnih izdelkih po vseh bolnišnicah v Sloveniji je dnevno treba zbrati okoli štiristo krvodajalcev. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšen je vpliv zdravstveno vzgojnega dela in promocije med dijaki. Izvedeti smo želeli, ali je informiranje dijakov – bodočih krvodajalcev za darovanje krvi zadostno in razumljivo ter kakšno je njihovo vedenje o pomenu krvodajalstva. Prav tako smo želeli ugotoviti, s katerimi smernicami bi lahko dijake čim bolje psihofizično pripravili na krvodajalsko akcijo, s poudarkom na humanem odnosu do sočloveka, spoštovanju človeških vrednot, zdravem in varnem načinu življenja.
Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V njej je sodelovalo 165 dijakov tretjih in četrtih letnikov srednjih šol v starosti od 17 do 22 let, ki bodo postali krvodajalci, in 119 dijakov starosti od 18 do 22 let, ki so že krvodajalci. Vprašanja so bila zaprtega tipa. Podatki so bili analizirani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS 19. V dodatni analizi smo z namenom primerjave razlik med povprečnimi vrednostmi odgovorov uporabili poleg χ2-statistike tudi t-test za neodvisne vzorce ter binomski test, ki temelji na zakonih verjetnosti.
Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da so dijaki v veliki meri seznanjeni s krvodajalstvom. Splošno mnenje je, da zdravstveni delavci dovolj dobro promovirajo krvodajalstvo. Glavni strahovi, zaradi katerih dijaki odklanjajo odvzem krvi, so strah pred iglo in slabostjo, ki po tem nastopi, ter strah pred vrtoglavico. Glavni znaki izražanja strahu pri dijakih, ki navajajo, da jih je strah, so hitro bitje srca, nervoza in vznemirjenost. Najmanj kritični pa so žeja in suha usta. Več kot polovici dijakom je glavni motiv za darovanje krvi humanost.
Sklep. S spoznavanjem značilnosti dijakov krvodajalcev lahko izberemo ustrezno metodo in način dela, da se lahko vživimo v njihove intelektualne in čustvene potrebe ter jih tako pripravimo od besed k dejanju. To je darovanje krvi, pri katerem dijaki začutijo humanost in pomembnost veznega člena med zdravim in bolnim človekom, s tem pa tudi sprejemanje in doživljanje vrednot krvodajalstva.
---------------------------------------------
Ključne besede: transfuziologija, krvodajalstvo, motivacija, promocija, dijaki, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2853; Prenosov: 471
Celotno besedilo (6,47 MB) |
