| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega otroka s Turnerjevim sindromom
Maja Kolar, 2019, diplomsko delo

Opis: Turnerjev sindrom (TS) je kromosomopatija, pri čemer en kromosom X delno ali v celoti manjka, zato je vseh kromosomov samo 45 namesto običajnih 46. Jajčniki deklic brez drugega kromosoma X ne delujejo normalno, zato ne proizvajajo hormonov, ki so potrebni za normalno rast in spolni razvoj. Namen zaključnega dela je predstaviti življenje 14 letne deklice s TS. Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, namenjenega staršem deklice s TS in je sestavljen iz odprtega tipa vprašanj. S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima TS velik vpliv tako na vsakdanja opravila obolele deklice, kot tudi na celotno družino. Menimo, da največji oviri pri TS predstavljata nizka rast in neplodnost, vendar se lahko oboje uspešno regulira tako z uporabo rastnega hormona, ki pripomore k višji rasti, kot tudi nove tehnike umetne oploditve z darovanjem jajčnih celic, ki povečujejo možnost spočetja pri osebah z mozaicizmom.
Ključne besede: Deklice, kromosomopatija, rastni hormon, študija primera, vpliv TS na družino.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 522; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (826,25 KB)

2.
Invazivne diagnostične preiskave v nosečnosti
Tina Rauter, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V razvitem svetu so genetsko pogojene bolezni eden od glavnih vzrokov za perinatalno umrljivost in zelo pomemben vzrok za motnje v duševnem razvoju. V Sloveniji se z invazivnimi preiskavami v nosečnosti sreča vsaka deseta ženska. Pomembno je, da ženske poznajo in dobijo dovolj informacij o invazivnih preiskavah, indikacijah, koristih in tveganjih pri preiskavah. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, z devetimi vprašanji. Rezultate smo analizirali, jih obdelali v programu Microsoft Word 2016 in prikazali v deležih. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo nosečnice v 64 % znanje o invazivnih diagnostičnih preiskavah v nosečnosti, indikacije poznajo v 61 % in možna tveganja po preiskavah v 68 %. Ob diagnosticirani kromosomski nepravilnosti bi se 57 % nosečnic odločilo za umetno prekinitev nosečnosti, 7 % nosečnic bi otroka obdržale, ostale ne vedo, kaj bi naredile. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra in ostalo zdravstveno osebje morajo nosečnici podati objektivne informacije o invazivnih diagnostičnih preiskavah, tveganjih in koristih le-teh. Nosečnice se morajo po lastni presoji odločati za preiskave in za nadaljevanje ali prekinitev nosečnosti, medicinska sestra pa jo pri tem podpira, ne glede na odločitev.
Ključne besede: Prenatalna, amniocenteza, biopsija horionskih resic, kromosomopatija, prekinitev nosečnosti.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 513; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (991,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici