| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled in analiza sistema ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji z identifikacijo nepravilnosti in trendov glede na trenutno zakonodajo ter direktive Evropske unije
Urban Ajdnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Problem s slabo urejenim sistemom ravnanjem z odpadki v Sloveniji je pereč. Ne ve se, kje vse odpadki končajo, koliko jih dejansko nastane, koliko se jih obdela, kje končajo, kakšne so nacionalne kapacitete predelave in odstranjevanja… Naloga zaokroža problematiko v zaključeno celoto in nudi pregled omenjene tematike na nivoju javno dostopnih informacij. Dokument obsega podatke o razpoložljivih kapacitetah, dovoljenih za obratovanje ter podatke o količinah iz letnih poročil 2014 za CERO Zasavje, Koroški KOCEROD, CERO Spodnji Stari Grad, CERO Puconci, CERO Slovenska Bistrica, RCERO Celje in RCERO Ljubljana ter ostalih večjih podjetij, ki se ukvarjajo z odpadki: Dinos, Gorenje Surovina, Publicus in Saubermacher. Navaja tudi vpogled v splošno stanje ter statistiko obravnavane teme na ravni države. Rezultat prikazuje probleme in njihove vzroke, ki v večini tičijo v sami zasnovi in slabemu izvajanju politike ravnanja z odpadki na vseh nivojih. Stanje je zaznano, zadeve se počasi premikajo – kam in kako pa bo pokazal čas.
Ključne besede: Ravnanje z odpadki, RCERO, komunalni odpadki, krožno gospodarstvo, problematika ravnanja z odpadki, trajnostni razvoj
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

2.
UČINKOVITA RABA VIROV IN KROŽNO GOSPODARSTVO
Petra Vujković, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Krožno gospodarstvo je nov model gospodarstva, ki poskuša čim dlje časa zadržati izdelke v uporabi in s tem posledično zmanjšati prekomerno porabo surovin in množično količino odpadkov. Kot v drugih državah sveta tudi v Sloveniji vsako leto pridelamo ogromno odpadkov, zato bi prehod na krožno gospodarstvo predstavljal začetek k bolj odgovornemu gospodarstvu. O krožnem gospodarstvu je bilo in je v Sloveniji že predstavljenih nekaj predlogov nas me je glede na to, da se vsaka velika sprememba prične z majhnimi koraki zanimalo kakšna je dejansko miselnost ljudi−zaposlenih v slovenskih podjetjih o krožnem gospodarstvu. Željni pridobiti te informacije smo sestavili anketni vprašalnik ter ga v mesecu maju poslali slovenskih podjetjem, katerih struktura je ustrezala demografskemu vzorcu slovenskih malih in srednje velikih podjetij. Kot si lahko preberete v nadaljevanju diplomskega dela nas je zanimala predvsem ozaveščenost o krožnem gospodarstvu torej ali pojem sploh poznajo, vejo kaj pomeni, kaj bi jih spodbudilo, da bi krožno gospodarstvo uvedli v podjetju kot poslovni model, kaj jih ovira oziroma jim preprečuje, da ga že niso uvedli in če bi bila odločitev na njihovih ramenih ali bi ali nebi bili pripravljeni sodelovati v projektih krožnega gospodarstva. V nasprotju s pričakovanji je bil odziv izredno nizek. Ko smo se lotili pregledovati odgovore smo kmalu ugotovili zakaj je temu tako. Med tistimi, ki so na anketni vprašalnik odgovorili je bilo ogromno takih, ki za krožno gospodarstvu pred našo anketo niso niti slišali oziroma so vendar niso vedeli kaj dejansko pomeni. Le peščica pa je bila tistih, ki so pritrdili, da ga v podjetju že uporabljajo kot poslovni model in zato vejo kaj je. Torej lahko rečemo, da je nepoznavanje krožnega gospodarstva in nezainteresiranost k spoznanju botrovalo k nizkemu odzivu. Kot si lahko preberete v zaključku diplomskega dela ugotavljamo, da bo v Sloveniji potrebno še veliko majhnih korakov, da bomo lahko dosegli veliko spremembo torej prehod na krožno gospodarstvo.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, krožno gospodarstvo v Sloveniji, človeški vir.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 942; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
Ravnanje z odsluženim fotonapetostnim sistemom
Martin Špes, 2017, magistrsko delo

Opis: Fotonapetostni sistemi s pomočjo svojih komponent pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, posledično tudi zaradi tega, ker koristijo energijo iz obnovljivih virov. Zaradi specifike fotonapetostnega modula nastopijo težave, ko ta konča kot odpadek, saj so njegovi postopki recikliranja precej dragi in zahtevni. V magistrskem delu je predstavljen celoten fotonapetostni sistem, njegove komponente in njegove možnosti recikliranja. Analizirano je stanje slovenskega fotonapetostnega trga in stanje na področju slovenske zakonodaje, ki zajema odpadne fotonapetostne module. Na podlagi analize o stanju slovenskega fotonapetostnega trga je podana ocena o količinah odpadnih fotonapetostnih modulov, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih letih. Da bi odsluženim fotonapetostnim modulom povečali dodano vrednost, smo predstavili idejo, da fotonapetostne module povežemo s krožnim gospodarstvom.
Ključne besede: fotovoltaika, fotonapetostni sistem, zakonodaja, recikliranje, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 16.01.2018; Ogledov: 307; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

4.
Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matjaž Denac, Dijana Močnik, 2018, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2016 ter primerjali ključne podatke za leto 2015 oziroma 2014 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2016 v celotnem gospodarstvu 124.058 podjetij, ki so zaposlovala 543.371 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2016 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2015 več kot četrtina podjetij (26,4 % ali 6,2 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (33,1 milijona). V EU-28 in Sloveniji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja predelovalnih dejavnosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2015 je znašala 51.086 evrov, v Sloveniji pa 32.694 evrov (skoraj 40 % manj). V drugem delu proučujemo kontekst krožnega gospodarstva z vidika izzivov in priložnosti za slovenska MSP. Opredeljujemo koncept krožnega gospodarstva, strateška izhodišča za prehod v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, problematiko merjenja krožnega gospodarstva in prikaz stanja in možnosti uporabe ekodizajna v slovenskih MSP na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, krožno gospodarstvo, ekodizajn
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 331; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Masni tokovi zbiranja, predelave in ponovne uporabe materialov odpadne embalaže po vzgledu krožnega gospodarstva v sloveniji
Timotej Hauptman, 2018, diplomsko delo

Opis: Odpadki danes v svetu predstavljajo velik problem, saj se iz leta v leto njihova količina povečuje. Za odpadno embalažo je zelo pomembno ločeno zbiranje, saj s tem omogočimo višjo stopnjo ponovne uporabe ali reciklaže. Javne službe in družbe, ki so odgovorne za zbiranje, ponovno uporabo, reciklažo ali predelavo, se soočajo z različnimi problemi. Zaradi lažjega razumevanja celotne diplomske naloge in s tem tudi slovenske zakonodaje, bodo na začetku podane teoretična izhodišča. Predstavil bom tudi sistem, ki ga pri nas uporabljamo, ter opisal krožno gospodarstvo, saj nam ta prinaša številne rešitve. Iz pridobljenih podatkov, ki so ključni za prikaz rezultatov, bomo ugotovili dejansko sliko, kaj se v Sloveniji dogaja z odpadno embalažo in poskušali najti učinkovitejše rešitve.
Ključne besede: Embalaža, odpadna embalaža, odpadki, Krožno gospodarstvo, ločevanje odpadkov, družba za ravnanje z odpadno embalažo, ravnanje z odpadki.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 117; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Izvajanje krožnega gospodarstva v državah članicah eu-13
Samo Kumperščak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo raziskali področje krožnega gospodarstva ter izvajanje le-tega znotraj držav EU-13. Z izvajanjem krožnega gospodarstva bi države postale bolj konkurenčne ter bi imele manjši, negativen vpliv na okolje. Cilji diplomskega dela so ugotovitev prisotnosti izvajanja krožnega gospodarstva v državah članicah EU-13, predvsem na osnovi strateških in političnih usmeritev, ki so bile spodbujene s strani Evropske komisije in parlamenta, preučevanje priložnosti, izzivov in ovir izvajanja načel krožnega gospodarstva ter predstavitev konkretnih predlogov za boljše vključevanje krožnega gospodarstva v državah EU-13. S pomočjo različnih virov smo razdelali pojem krožnega gospodarstva ter pripomogli k boljšemu razumevanju le-tega. Vključevanje krožnega gospodarstva v politične strategije je pomembno za nadaljnji razvoj države. Vključevanje krožnega gospodarstva znotraj držav lahko izboljšamo s pomočjo finančnih spodbud. Diploma je napisana z uporabo opisne metode, s katero smo predstavili teoretično ozadje in definicije. Uporabili smo tudi kvalitativno raziskavo in primerjalno metodo. Ugotovljeno je, da so zametki krožnega
Ključne besede: krožno gospodarstvo, EU-13, politične usmeritve, izzivi, ovire
Objavljeno: 27.02.2019; Ogledov: 172; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Analiza učinkov ločenega zbiranja odpadkov v občini Mengeš
Matic Osolnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes je ravnanje z odpadki v svetu zelo aktualna tema. Slovenija je že pred časom uvedla obvezno ločeno zbiranje odpadkov in ker je od te uvedbe minilo že kar nekaj časa, smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi raziskali ozaveščenost o ločevanju odpadkov občank in občanov v občini Mengeš. Do rezultatov raziskave smo v diplomski nalogi prišli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih izvajali v fizični obliki med občankami in občani občine Mengeš. Anketni vprašalnik je sestavljen iz devetih vprašanj zaprtega tipa, od katerih je večina sestavljena iz pet stopenjske lestvice odgovorov. Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da so občanke in občani občine Mengeš z ločenim zbiranjem odpadkov dobro seznanjeni. Rezultate anketnih vprašanj smo analizirali z opisno statistiko, grafe pa kreirali z orodjem Microsoft Excel. Vsak od nas ima možnost, da odpadke ločuje. S tem zmanjšujemo škodljive vplive na naš planet in skrbimo, da bomo imeli mi in generacije, ki prihajajo za nami, čisto in zdravo okolje.
Ključne besede: odpadki, recikliranje, ločeno zbiranje odpadkov, ogljični odtis, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 143; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
Analiza panoge organskih gnojil in možnosti vstopa na trg komposta na primeru podjetja kogal d.o.o.
Aleks Berlič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč. Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta. V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Ključne besede: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 101; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Ponovna uporaba odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šentjur
Larisa Sevšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je več kot 70 % odpadne vode iz kanalizacijskih sistemov prečiščene, kljub temu pa je skoraj vsa izpuščena v naravo neuporabljena. V letu 2017 so Združeni narodi posebno pozornost namenili ravno ponovni uporabi odpadne vode, na ravni Evropske unije pa so v zadnjih leti pripravili več smernic in predlog za ponovno uporabo odpadne vode. V Sloveniji je zakonodaja o upravljanju z odpadno vodo v smislu ponovne uporabe žal še v povojih. Zavedanje, da so naravne dobrine končne, nas spodbuja k usmeritvi k trajnostnemu razvoju in krožnemu gospodarstvu. V Sloveniji spada krožno gospodarstvo med strateške razvojne prioritete, katerih osrednji cilj je zagotavljanje kakovosti življenja za vse. Ponovna uporaba odpadne vode tako predstavlja pomemben element naše sedanjosti in prihodnosti, tako iz gospodarskega kakor naravovarstvenega vidika. V diplomski nalogi bom teoretično predstavila izgradnjo sistema ponovne uporabe prečiščene odpadne vode na primeru Centralne čistilne naprave Šentjur. Namen naloge je prikazati smiselnost izgradnje takšnega sistema iz vidika okoljevarstva, varčevanja z naravnimi viri in stroškovnega vidika. Na podlagi izračunov se naložba povrne v devetnajstih mesecih, hkrati pa prispevamo k manjši obremenjenosti naravnih virov vode.
Ključne besede: čistilna naprava, odpadne vode, ponovna uporaba odpadne vode, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 250; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

10.
Potenciali uvajanja krožnega gospodarstva v sloveniji
Rok Ojsteršek, 2018, diplomsko delo

Opis: Krožno gospodarstvo je nov model gospodarstva, ki je nastal kot odgovor na linearni model gospodarstva, kateri pa danes zaradi množičnega izčrpavanja virov za proizvodnjo izdelkov, ki na koncu svojega življenjskega cikla postanejo odpadki, ne ustreza več potrebam družb v globaliziranem svetu. Koncept krožnega gospodarstva je definiralo in interpretiralo več avtorjev, vsem definicijam pa je skupno to, da koncept krožnega gospodarstva omogoča minimiziranje potrebe po novih virih in s tem pripomore k zmanjšanju pritiskov na okolje. Bistvo krožnega gospodarstva je, da so vse surovine, proizvodi in procesi načrtovani in oblikovani tako, da odpadkov ni. V Sloveniji je krožno gospodarstvo uvrščeno med strateške razvojne prioritete, prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo ni izbira, temveč nuja. Ena od priložnosti za Slovenijo je zagotovo zbiranje in recikliranje za nižanje odvisnosti od uvoženih materialov in zadrževanje vrednosti v domačem gospodarstvu. Podrobneje smo preučili, kako krožno gospodarstvo uvajajo v Mestni občini Maribor in Mestni občini Ljubljana. V Mestni občini Maribor temelji prehod na krožno gospodarstvo na modelu Wcycle, v Mestni občini Ljubljana pa na projektu Zelena prestolnica Evrope 2016. Delo diplomskega seminarja je razdeljeno na 2 dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali problem linearnega gospodarstva, opredelili koncept, načela in temeljne značilnosti krožnega gospodarstva, opisali modele in procese krožnega gospodarstva ter problematiko vrednotenja. Preučili smo potenciale uvajanja krožnega gospodarstva v Sloveniji. V empiričnem delu smo predstavili podjetje Lumar IG d.o.o. ter delovanje podjetja v smeri krožnega gospodarstva.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, omejeni viri, ponovna uporaba, spreminjanje vzorcev uporabe, učinkovita uporaba virov, recikliranje
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 288; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici