1. Kalčki kot alternativna krma za rejne živali : magistrsko deloAnja Pečoler, 2022, magistrsko delo Opis: Kalčki predstavljajo dober vir vitaminov in mineralov ter so v prehrani ljudi zelo priporočljivi. V nalogi je s pomočjo anketnega vprašalnika preverjeno, ali je pridelava kalčkov za krmo rejnih živali poznana med kmetovalci ter zaposlenimi v kmetijskem sektorju Slovenije. Ocenjena je ekonomičnost pridelave kalčkov na srednje veliki kmetiji za 20 krav molznic in ali lahko ječmenovi kalčki nadomestijo del močnih krmil v obroku. V anketi je 60 % anketiranih odgovorilo, da možnosti vključevanja kalčkov v krmo rejnih živali ne poznajo in 40 %, da so za to že slišali preko različnih virov. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem pa v zimskem obdobju, se jim pridelava kalčkov za potrebe krme zdi dober nadomestek trave za zagotavljanje sveže krme. Glede na sestavo krmnega obroka za 20 krav molznic ni mogoče v celoti nadomestiti močne krme z ječmenovimi kalčki. Le-ti lahko nadomestijo le del močnih krmil in travne silaže. Krmni obrok za kravo molznico s kalčki stane 4,88 € dnevno, brez ječmenovih kalčkov pa 3,49 €.
Ključne besede: ječmenovi kalčki, alternativna krma, anketni vprašalnik, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 794; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. Razvoj modela za oceno stroškov pridelave voluminozne krme na govedorejskih kmetijahTomaž Garmuš, 2021, diplomsko delo Opis: Pridelava voluminozne krme je na govedorejskih kmetijah izjemno pomembna, saj služi kot osnova za praktično vsak obrok. Redkokdaj pa se vprašamo, koliko nas pridelava te krme dejansko stane in kateri stroški pri tem nastajajo. V diplomskem delu smo se ukvarjali ravno s to tematiko in sicer smo izračunavali in ocenjevali stroške pridelave voluminozne krme za travno silažo in seno iz dosuševalne naprave. Po ovrednotenju vseh stroškov, ki nastajajo pri pridelavi, smo dobili konkretne številke, na podlagi analiz domače voluminozne krme pa smo izračunali tudi krmni obrok in količino hranil iz domače in dokupljene krme. Cena kilograma travne silaže je 0,041 €, sena iz dosuševalne naprave 0,144 €, cena celotnega obroka dnevno za posamezno žival pa je 2,969 € po kravi. Skupno naj bi dnevno vsaka žival zaužila 37,4 kg krme, od tega 22,5 kg doma pridelane voluminozne krme. Domača voluminozna krma predstavlja 60 % celotnega obroka, dokupljena 40 %, medtem ko dokupljena krma predstavlja 56 % končne cene obroka, domača voluminozna pa 44 %.
Ključne besede: ocena stroškov, kalkulacija, voluminozna krma, pridelava
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 868; Prenosov: 95
Celotno besedilo (420,11 KB) |
3. Vsebnost ohratoksina A v živilih in krmi med letoma 2010 in 2016 v SlovenijiNatalija Valant, 2020, magistrsko delo Opis: Mikotoksini so sekundarni metaboliti nekaterih specifičnih sevov plesni, ki pogosto onesnažijo pridelke na polju ali tekom skladiščenja. Znano je, da izpostavljenost visokim koncentracijam mikotoksinov lahko povzroči negativne učinke na zdravje ljudi in živali, zato se okužbe živil in krme z mikotoksini stalno preverjajo. V kmetijstvu so problematični aflatoksini, ohratoksini, trihoteceni, zearalenoni, fumonizini, tremorgeni mikotoksini in ergot alkaloidi. V naši raziskavi smo pregledali in vrednotili rezultate analiz uradnega nadzora živil in krme glede vsebnosti ohratoksina A (OTA). Za krmo in krmne rastline smo pridobili podatke za obdobje šestih let, od leta 2010 do leta 2015, analiziranih je bilo skupno 237 vzorcev. Za živila smo analizirali podatke za obdobje petih let, in sicer od leta 2012 do leta 2016, skupno je bilo analiziranih 742 vzorcev. Rezultati so pokazali, da sta bila z OTA onesnažena 2 vzorca krme (0,8 %), neskladnih vzorcev ni bilo. Višji odstotek onesnaženosti je bil ugotovljen v odvzetih vzorcih živil, kjer je bilo onesnaženih 62 vzorcev (8,4 %). Izmed onesnaženih vzorcev živil je 5 vzorcev (0,7 %) preseglo mejne vrednosti za OTA, določene z evropsko zakonodajo, 57 vzorcev (7,7 %) pa je vsebovalo OTA v koncentracijah nižjih od določenih mejnih vrednosti. Glede na način pridelave živil smo ugotovili, da je bil odstotek onesnaženih in neskladnih živil iz konvencionalne pridelave višji v primerjavi z ekološko pridelavo.
Ključne besede: mikotoksini, živila, krma, ohratoksin A, slovenski uradni nadzor živil in krme
Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 1920; Prenosov: 372
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic : magistrsko deloKristina Gluhak, 2019, magistrsko delo Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd.
Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d.
Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1391; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,71 MB) |
5. Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost krme s travinjaMirjana Walner, 2019, diplomsko delo Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedli raziskovalno delo. Raziskovalno delo je temeljijo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila na kakovost krme. Na območju Podravske regije smo izvedli 30 anket na 30 kmetijah ter odvzeli vzorce krme. S pomočjo anketnega lista smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih (vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, število košenj, načinu spravila oz. sušenja krme). Na izbranih kmetijah smo tekom vegetacijske dobe rastlin v mesecih maju, juniju in juliju zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava). Zbrane vzorce smo analizirali na Kmetijskem Inštitutu Slovenije (KIS) z NIR-om. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo, smo pri vzorcih krme ocenili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, vsebnost pepela in surovih maščob. Na podlagi podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL).Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
Ključne besede: travinje, gospodarjenje, krma, kakovost, NIRS
Objavljeno v DKUM: 30.07.2019; Ogledov: 2434; Prenosov: 229
Celotno besedilo (790,75 KB) |
6. Rž (secale cereale l.) kot prezimni dosevek za voluminozno krmoBenjamin Štrucl, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2011 smo na poskusnem polju v Hočah posejali poskus rži, mnogocvetne ljuljke, ozimne grašice, krmnega graha in inkarnatke v čistih setvah in v mešanicah. Poskus smo zasnovali kot naključni blok v štirih ponovitvah. Naš cilj je bil primerjati pridelek rži z drugimi v poskus vključenimi rastlinami in mešanicami ter ali je rž primerna kot prezimni dosevek za voluminozno krmo. Meritve (višina rastlin, razvoji stadij, pridelek zelenem ase in suhe snovi) smo izvedli v petih terminih (tedenski razmak od 11. 4. 2012 do vključno 10. 5. 2012). Največji pridelek suhe snovi je bil dosežen ob prvem vrednotenju pri mešanici rži z ozimne grašice (2600 kg/ha), pri povprečni višini rastlin 35,7 cm. Čez celoten poskus sta bila med seboj primerljiva pridelek rži v čisti setvi in pridelek rži v mešanici z krmnim grahom. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil ugotovljen pri mnogocvetni ljuljki. Iz rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je rž primeren prezimni dosevek za voluminozno krmo, še posebej v mešanicah z metuljnicam, ki nam hkrati izboljšajo kvaliteto krme in povečajo vsebnost dušika v tleh.
Ključne besede: rž, prezimni dosevek, voluminozna krma, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 3123; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. Pomen dosevkov in ozelenitev tal na vodovarstvenih območjihBranko Kramberger, 2017, znanstvena monografija Opis: Po obdobju močne intenzifikacije proizvodnje, ki je bila še posebej izrazita v dvajsetem stoletju, smo na prehodu v tretje tisočletje prešli v obdobje okoljevarstvenega kmetovanja, kjer vse večjo skrb namenjamo ohranjanju čistega ozračja, biodiverzitete in čistih podzemnih voda. Na osnovi obsežnega pregleda svetovne znanstvene literature zadnjih petindvajsetih let in rezultatov lastnih raziskav, so v monografiji predstavljene prednosti uporabe dosevkov za krmo in dosevkov v izključni funkciji prekrivanja njivskih tal jeseni, pozimi in spomladi,s poudarkom na pomenu za vodovarstvena območja. Posebna pozornost je namenjena negativnim učinkom, ki jih lahko dosežemo z nestrokovno in nepravilno uporabo dosevkov in ozelenitev tal, predvsem so analizirane nevarnosti nepravočasne mineralizacije ostankov dosevkov v tleh ter vplivi na podzemne vode in naslednje poljščine v njivskem kolobarju. Na osnovi pregleda specifičnosti posameznih skupin dosevkov za krmo in prekrivanje tal (trave, metuljnice in križnice), so kot zaključek monografije podana tehnološka priporočila za strokovno utemeljeno uporabo dosevkov za krmo in dosevkov za izključno prekrivanje tal na vodovarstvenih območjih.
Ključne besede: dosevki, križnice, krma, metuljnice, mineralizacija, organska snov tal, ozelenitev tal, podtalnica, trave
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 2333; Prenosov: 374
Celotno besedilo (3,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Novejši podatki o vsebnosti semen vrst iz rodu Ambrosia v krmi za prostoživeče ptice v SlovenijiBreda Jakovac-Strajn, Kristina Jelka Pozvek, Tanja Prosenik, Mario Lešnik, Igor Ujčič Vrhovnik, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Vdihavanje peloda vrst iz rodu Ambrosia lahko povzroči preobčutljivostne reakcije. Krma za prostoživeče ptice je eden od dejavnikov, ki pripomorejo k širjenju omenjenih rastlin. Leta 2010 so zato k Direktivi o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2002/32/ES) dodali aneks, da lahko krma za živali, ki vsebuje nezmleta žita, vsebuje do 50 mg semen vrst iz rodu Ambrosia v kilogramu krme (UL L 290/54). Podatkov o vsebnosti semen te rastline v krmi je zelo malo, zato smo z mikroskopsko metodo preiskali 40 vzorcev krme za prostoživeče ptice. Semena ambrozije je vsebovalo 20 vzorcev oziroma 50 %. Ugotovljeno število semen v kilogramu posameznega vzorca je bilo od 2 do 146 (10 mg do 774 mg). V skladu s predpisi smo vsebnosti preračunali relativno na vzorec z 12 % vlage in ugotovili, da je dovoljeno mejo presegalo 5 vzorcev (12,5 %).
Ključne besede: Ambrosia, semena, krma, analize, mikroskopija, ptice
Objavljeno v DKUM: 13.07.2017; Ogledov: 1349; Prenosov: 205
Celotno besedilo (182,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Utjecaj kvalitete voluminozne krme na proizvodnju kravljeg mlijeka u općini Ptuj1995, izvirni znanstveni članek Opis: Analizirana proizvodnja mlijeka na 10 seoskih gospodarstava općine Ptuj, gdje zaostaju prosječne količine proizvedenog mlijeka simentalske pasmine krava muzara za ostalim regijama Slovenije. Istraživana je kvaliteta, pripremljene količine voluminozne krme i njihov utjecaj na proizvodnju mlijeka. Ustanovljeno je, da u krmnim obrocima nisu izbalansirani: suha tvar, energija i bjelančevine. Obrocima nedostaju smjese mineralnih tvari i vitamina te stočna sol. Nedovoljna, proizvodnja dovoljnih količina osnovne voluminozne i koncentrirane krme na gospodarstvima onemogućuje maksimalno iskorištavanje proizvodnog potencijala krava muzara, koje su u razdoblju od 1987. do 1992. proizvele 3318 kg mlijeka s 3,74% mliječne masti u standardnoj laktaciji. Prosjek mliječnih bjelančevina praćen u razdoblju od 1990. do 1992. iznosio je 3,17%.
Ključne besede: voluminozna krma, laktacija, krmni obroki, proizvodnja mleka
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1284; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Proučevanje zmožnosti izbire krme brojlerskih piščancev v obdobju pitanjaAdrijana Skrbiš, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: S poskusom smo želeli ugotoviti, ali so živali zmožne senzoričnega zaznavanja različnih krmnih mešanic, in ali so zmožne izbrati med različnimi krmnimi mešanicami. Poskus je bil razdeljen na dve opazovani skupini po 25 živali in je potekal ob različnih temperaturnih pogojih (povprečna zunanja temperatura pri prvi skupini 13 °C in pri drugi skupini 20 °C). Živali so bile označene in snemane. Na razpolago so imele enako osnovno krmno mešanico (KM0) s tremi različnimi dodatki (KM1, KM2, KM3) na osnovi kostanjevega tanina. Krme smo postavili na v naprej določene 4 lokacije, po določenem času pa smo krmne mešanice naključno zamenjali med lokacijami. Z zamenjavo krme na lokacijah smo dobili obdobja, znotraj katerih smo statistično analizirali obisk lokacij in krmnih mešanic. Analizo smo izvedli s statičnim programom SPSS 21.0 in z analizo χ2 ter z-testom. Pri nižjih temperaturah okolja je bilo več obiskov krme in obratno pri višjih temperaturah. V skupini 1 in 2 smo zaznali značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiskov lokacije, medtem ko so bile značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiska krme zaznane samo pri skupini 2. Dosežene telesne mase v skupini 1 so bile najvišje pri živalih, ki so obiskovale več krmnih mešanic, v skupini 2 pa pri živalih, ki so obiskovale le eno krmno mešanico. Ugotovili smo, da piščanci po spremembi položaja krme sledijo krmi na nov položaj.
Ključne besede: piščanci brojlerji / krma / izbira krme / rastnost
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1638; Prenosov: 95
Celotno besedilo (547,70 KB) |
