| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza kriznega upravljanja migrantske krize Republike Slovenije od leta 2015 do leta 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tilen Fabjančič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Dogodki na Bližnjem vzhodu v letu 2011 in pozneje so povzročili migrantsko krizo oz. množičen prihod migrantov na ozemlje Evropske unije. Ena izmed poti, ki so jo uporabljali migranti, je vodila tudi skozi Slovenijo, ki je morala ta prihod obvladovati. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kako je potekalo krizno upravljanje v Sloveniji od leta 2015 do leta 2021, na katerih področjih je bila uspešna in na katerih so se pokazale potrebe za izboljšave ter nekatere elemente kriznega upravljanja, kot so vloga akterjev kriznega upravljanja, odločitvene situacije in preventivna dejanja. Ugotovili smo, da je v letu 2021 Slovenija bolje pripravljena na obvladovanje migrantske krize kot leta 2015. Sprejetih je bilo več pravnih aktov, ključni akterji kriznega upravljanja, kot sta vojska in policija, so dobili nova pooblastila in opremo, postavljene pa so bile tudi tehnične ovire na meji. Sodelovanje z Avstrijo in Hrvaško v splošnem ni bilo konstruktivno in transparentno, saj so države v času največjih migracijskih pritiskov najprej poskrbele zase. Negativen vpliv na obvladovanje krize se je pokazal v kadrovski podhranjenosti ključnih akterjev kriznega upravljanja, še posebej v policiji in vosjki. Zaradi počasnega ukrepanja EU v času najštevilčnejših prehodov meje se je bila Slovenija primorana znajti »po svoje«, pri čemer se je slovenski državni vrh odzval relativno dobro. Kljub temu pa smo ugotovili pozitiven vpliv EU pri obvladovanju krize v Sloveniji zaradi njenega mehanizma Civilne zaščite, finančnih sredstev ter olajšanega sodelovanja z ostalimi državami članicami.
Keywords: diplomske naloge, migrant, migrantska kriza, Slovenija, krizno upravljanje
Published in DKUM: 21.07.2022; Views: 252; Downloads: 71
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
Manegement bolnišnice v času pandemije
Eva Kuprivec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Krizno upravljanje je v sodobnem svetu postalo eno izmed pomembnejših področij vsake organizacije. Krizne razmere zahtevajo prilagoditev izvajanja aktivnosti poslovnih procesov, hkrati pa morajo biti spremembe uvedene v izredno kratkem časovnem obdobju. Izbruh nalezljive bolezni je obravnavan kot krizno stanje, saj pomeni nevarnost za oteženo delovanje javnozdravstvenega sistema in ima daljnosežne negativne posledice na poslovanje zdravstvenih ustanov in ostalih področij družbenega delovanja. Temeljni cilj diplomskega dela je podrobneje predstaviti organizacijske spremembe na Kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju epidemije covida 19, ki posredno vplivajo na kakovost delovanja kritične infrastrukture v kriznih razmerah. Raziskava se osredotoča na organizacijsko strukturo kadrovskih in kapacitetnih zmogljivosti ter povezavo le-teh z reorganizacijo za čas trajanja epidemije. Pozornost je namenjena najbolj kritičnim področjem delovanja zdravstva v trenutni krizni situaciji. Predvsem nas zanima obvladovanje treh ključnih parametrov pri zagotavljanju nemotenega delovanja zdravstvene ustanove v času kriznih razmer: posteljne kapacitete, kadrovske kapacitete in zaščitna oprema. V empiričnem delu diplomskega dela smo z namenom pridobitve informacij o subjektivnem odzivu zaposlenih na organizacijo delovnega procesa v bolnišnici izvedli tudi anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da anketirani ravnajo skladno s postavljenimi ukrepi v organizaciji, upoštevajo uporabo osebne varovalne opreme, stremijo k doseganju čim višje ravni kakovosti in se počutijo ustrezno informirane za učinkovito opravljanje delovnega procesa.
Keywords: kriza, krizno upravljanje, covid-19, management bolniških postelj, kadrovske kapacitete
Published in DKUM: 12.11.2021; Views: 460; Downloads: 75
.pdf Full text (2,00 MB)

3.
Krizno upravljanje in vloga izvajalcev nalog zaščite in reševanja v času epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Miha Lapanje, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Leto 2020 bo v svetovnem merilu prav gotovo zaznamovala epidemija novega koronavirusa SARS-CoV-2. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. 1. razglasila globalno nevarnost za javno zdravje in dva meseca kasneje še pandemijo. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je prizadel celoten svet. Slovenija se je s koronavirusom soočila že ob koncu februarja, ko se je virus pojavil v sosednji Italiji. V nalogi smo raziskovali krizo (izredno stanje), sledili kriznim razmeram epidemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 in preučevali uspešnost izvajanja ukrepov s strani akterjev, ki so bili v prvi vrsti odgovorni pri reševanju epidemije. Ugotovili smo, da se je država na krizne razmere epidemije z vidika kriznega upravljanja in zagotavljanja varnosti prebivalstva odzvala pravočasno. Kljub hitremu spreminjanju navodil glede ukrepov in preventivne zaščite, kar je povzročilo nekoliko negotovosti, so se intervjuvanci redno sestajali, predstavljali prejeta navodila in se pogovarjali o nadaljnjih ukrepih. Bili so v rednih stikih z ostalimi pristojnimi institucijami, ki so sodelovale pri zajezitvi virusa. Prav tako so imeli pripravljene krizne načrte, ki pa so jih prilagajali glede na situacijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana je imel večje zaloge zaščitne opreme v primerjavi s Civilno zaščito Logatec in Domom starejših občanov Ljubljana Vič, ki sta imela zaloge le za nekaj dni. Pritiske s strani medijev je bilo v večji meri mogoče občutiti v institucijah, ki so bile dejansko v stiku z okuženimi bolniki. To sta bila Univerzitetni klinični center Ljubljana in Dom starejših občanov Ljubljana Vič. Kljub temu, da večina institucij ni imela oblikovanih posebnih delovnih skupin, ki bi vodile postopke v zvezi s preprečevanjem epidemije in sprejemanjem ukrepov, pa ocenjujejo odziv svoje institucije na krizne razmere kot dober.
Keywords: diplomske naloge, krizno upravljanje, kriza, epidemija, varnost, SARS-CoV-2, koronavirus
Published in DKUM: 24.09.2020; Views: 878; Downloads: 278
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Primerljivost postopkov informacijskih operacij oboroženih sil z informacijskim upravljanjem drugih kriznih upravljavcev : magistrsko delo
Petruška Krek Vogelnik, 2019, master's thesis

Abstract: Krizno upravljanje in vodenje je neposredno odvisno od kakovostnega upravljanja z informacijami. Kakovostno informacijsko upravljanje zmanjšuje dodatne negativne posledice krize ali jih celo preprečuje. Oborožene sile ZDA so akter, ki ves čas deluje ali pa se usposablja za delovanje v kriznih pogojih, in imajo vzpostavljene stalne strukture za upravljanje z informacijami, ki so preizkušene v realnih razmerah – oboroženih konfliktih. Omenjene strukture delujejo preko sistema informacjskih operacij, kjer je glavni cilj upravljanja z informacijami tako, da odločitve ene operacije nimajo negativnega vpliva na drugo. Ustvarjajo skupno situacijsko zavedanje v celici za informacijske operacije, ki je stalna organska struktura na operativni ravni oboroženih sil. Skupno situacijsko zavedanje v krizi omili njene negativne posledice zato so postopki koristni tudi za druge krizne upravljavcena primer za policijo ter za enote zaščite in reševanja. To magistrsko delo analizira postopke upravljanje z informacijami v dveh orgnanih, ki se stalno srečujeta s kriznimi razmerami v različnih razsežnostih in brez časa za priprave na posamezno situacijo. Od njihovega kriznega upravljanja pa je odvisno, ali se bodo razsežnosti krize širile dlje od njenih neposrednih vplivov. Pri obeh organih je možna posledica izguba človeških življenj. V okviru proučevanja tega primera ugotavljamo, da je upravljanje z informacijami vzpostavljeno in sledi nameri skupnega situacijskega zavedanja. So pa področja, ki z nekaj spremembami v osnovnih predpisih in spremembami načina skupnih usposabljanj, predvsem pa s poenotenjem določenih tematskih področij, ki so večini kriznih upravljavcev skupna, lahko dvignejo raven informacijskega upravljana in s tem kriznega upravljanja tudi ob primerih, ko so primorani sodelovati z drugimi organi kriznega upravljanja. Posledično zmanjšajo tveganja za odločitve in ukrepe, ki za nekatere pomenijo rešitev problema, za druge pa problem ustvarijo. S tem se zmanjšuje tveganje za posredne posledice krize in za nepotrebne izgube človeških življenj.
Keywords: informacije, upravljanje z informacijami, informacijske operacije, krizno upravljanje, oborožene sile, magistrska dela
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 609; Downloads: 49
.pdf Full text (3,56 MB)

5.
Kritična energetska infrastruktura v Sloveniji : študija primera obvladovanja žlednih situacij v Elektru Ljubljana, d. d.
Meri Verdinek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Življenja si danes brez električne energije ni več moč predstavljati. Od električne energije je odvisno delovanje države, gospodarstva ter vpliva na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Električna energija spada pod kritično energetsko infrastrukturo, kar pomeni, da lahko grožnje, ki ji pretijo, pravzaprav ogrožajo življenje ter tudi premoženje ljudi. Ena od groženj kritični elektroenergetski infrastrukturi so tudi naravne nesreče in vremenske ujme. V tovrstnih krizah je lahko elektroenergetska infrastruktura bolj ali manj ogrožena in/ali poškodovana, njene okvare pa posledično ogrožajo življenje ljudi ter živali, ogrožajo premoženje, kulturno dediščino ter nazadnje tudi okolje. Ena izmed naravnih nesreč, ki poleg viharjev ter mokrega in težkega snega ogroža elektroenergetsko infrastrukturo, je žled. Leta 2014 je Slovenijo prizadel katastrofalen žled. Poškodoval je precejšen del elektroenergetske infrastrukture po celotni Sloveniji, diplomsko delo pa se osredotoča na elektroenergetsko infrastrukturo podjetja Elektro Ljubljana, d.d. Diplomsko delo se na primeru tega žledoloma osredotoča na ocenjevanje ogroženosti kritične elektroenergetske infrastrukture in načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ter kakšno je vodenje v času krize v podjetju. Skozi intervjuje z zaposlenimi v podjetju Elektro Ljubljana, d.d. je podana podrobnejša percepcija nesreče in njenih posledic. V diplomskem delu se je ugotovilo, da je v slovensko zakonodajo možno implementirati spremembe, ki bi pozitivno vplivale na kritično elektroenergetsko infrastrukturo in sicer kabliranje električnih vodov brez pridobitve gradbenega dovoljenja, kar poleg preventivnega investiranja podpre tudi trajnost gradnje, saj je v primeru kabliranja življenjska doba električnega voda dvakrat daljša kot življenjska doba nadzemnega voda. Prav tako bi lahko v zakone implementirali omiljene postopke gradnje in tako ponovno podprli preventivno investiranje podjetij že v nekriznem času. Preventivno investiranje, kot je bilo v diplomskem delu ugotovljeno, je možno izvajati s kabliranjem električnih vodov, s preventivno menjavo (pre)starih drogov ter tudi z uvedbo pomočnika dežurnega delavca podjetja izven delovnih ur podjetja.
Keywords: kritična infrastruktura, krizno upravljanje, električna energija, naravne nesreče, žled, tveganja, študija primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.03.2018; Views: 1681; Downloads: 268
.pdf Full text (1,36 MB)

6.
Krizno upravljanje v primeru rušilnega potresa v Mestni občini Ljubljana : magistrsko delo
Katarina Lindič, 2017, master's thesis

Abstract: V preteklosti so večje naravne nesreče za seboj pustile ogromna razdejanja. Nekatere naravne nesreče se lahko pravočasno predvidi in s hitrim ukrepanjem prepeči hujše posledice. Obstajajo pa tudi naravne nesreče, ki jih je težje oz. nemogoče napovedati in človeštvu predstavljajo veliko presenečenje. Takšna naravna nesreča je tudi rušilni potres, kjer je moč pričakovati veliko stopnjo panike, prestrašenosti in zmede med ljudmi. Na območju Slovenije so potresi že v preteklosti večkrat povzročili hude posledice. Ljubljansko območje s potresno ranljivimi stavbami, visoko koncentracijo prebivalstva in številnimi dnevnimi migracijami upravičeno velja za potresno najbolj ogroženo območje v Sloveniji. Sistem zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in je organiziran na državni, regijski in občinski ravni. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu sprejme Vlada RS in se aktivira ob nastanku rušilnega potresa v kateremkoli delu Republike Slovenije. Omenjeni načrt predstavlja osnovo načrtom zaščite in reševanja ob potresu na občinski ravni. V okviru raziskovanja so bili pregledani dokumenti Mestne občine Ljubljana s področja zaščite, reševanja in pomoči. Kot glavne akterje pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu določa gasilske in reševalne službe, pripadnike Civilne zaščite, posamezne gospodarske družbe, zavode in druge organizacije ter posameznike z izvajanjem osebne in vzajemne zaščite. Po pridobljenih podatkih z raziskovalnega projekta POTROG lahko na območju Mestne občine Ljubljana v primeru rušilnega potresa pričakujemo večje število poškodovanih prebivalcev ter stavb in poškodovane infrastrukture. Omenjene službe zaščite in reševanja bodo, neposredno po potresu, zaradi uničene infrastrukture, porušenih ali delno porušenih hiš ter uničenih cestišč tako imele izjemno zahtevno in oteženo delo.
Keywords: krizno upravljanje, naravne nesreče, potresi, zaščita in reševaje, Ljubljana, magistrska dela
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1204; Downloads: 124
.pdf Full text (1,67 MB)

7.
Zbornik radova
2011, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (international and foreign conferences)

Keywords: krizni management, krizno komuniciranje, krizno upravljanje, krizni načrt, varnost, zagotavljanje varnosti, posvetovanja, konference, zborniki
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 815; Downloads: 63
URL Link to full text

8.
9.
Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica