| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 425
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza finančnega zdravja izbranih podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj
Vanesa Rojko, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se osredotočimo na analizo finančnega zdravja izbranega vzorca podjetij iz dejavnosti organiziranja potovanj (Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD): 79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj). Obravnavamo podjetja Kompas, d. d., Relax Turizem, d. d., Palma, d. o. o., in Agencija Oskar, d. o. o. Pri analiziranju finančnega zdravja so v ospredje postavljeni različni finančni kazalniki in modeli, ki so nam v veliko pomoč pri ugotavljanju in napovedovanju težav v poslovanju izbranih podjetij ter njihovem spopadanju s krizami. V teoretičnem delu na osnovi različne strokovne literature na kratko predstavimo analizo poslovanja podjetja in natančno opredelimo finančno analizo, pri čemer smo pozorni na glavne računovodske izkaze ter pomembnejše finančne kazalnike in modele za napovedovanje finančnega zdravja podjetij. Sledi opredelitev ključnih finančnih tveganj, ki so jim podjetja najbolj izpostavljena, še posebej pa se osredotočimo na definiranje podjetniškega finančnega zdravja. V empiričnem delu predstavimo panogo in izbrana konkurenčna podjetja, nato pa z uporabo računovodskih izkazov izračunamo izbrane finančne kazalnike in modele. Z dobljenimi rezultati nadalje analiziramo njihovo finančno zdravje med letoma 2008 in 2020. Zajamemo daljše časovno obdobje, ki prikazuje realnejšo sliko o finančni stabilnosti podjetij. Pozorni smo predvsem na prelomni leti 2008 in 2020, ko se finančno stanje močno poslabša, saj se pojavita svetovna finančna kriza in zdravstvena kriza, ki povzročata večje težave pri poslovanju. Celovita analiza finančnega zdravja podjetij daje prave rezultate za sprejemanje ustreznih finančnih odločitev s strani vodstva, ki je na podlagi pridobljenih informacij zmožno odpravljati slabosti in tako izboljšati poslovanje podjetij v prihodnosti. To predstavlja edini način, da se zagotovita njihov nadaljnji razvoj in obstoj. V magistrskem delu ugotovimo, da finančni kazalniki in modeli prikažejo slabše rezultate v času zdravstvene krize leta 2020 kot v času svetovne finančne krize leta 2008, kar pomeni, da zdravstvena kriza bistveno bolj spodjeda finančno zdravje izbranega vzorca podjetij kot svetovna finančna kriza.
Ključne besede: finančno zdravje, finančni kazalniki, finančni modeli, finančna tveganja, svetovna finančna kriza, zdravstvena kriza
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 103; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
Vladni izdatki in gospodarska rast v državah evroobmočja in odziv na koronavirusno krizo
Helena Cenc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Ključne besede: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 190; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

3.
Zdravstveno negovalna obravnava pacienta z adrenalno krizo
Karli Ornik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Adrenalna kriza je akutno stanje, ki se najpogosteje pojavlja pri pacientih s primarno insuficienco nadledvične žleze. Gre za potencialno smrten dogodek. Splošni simptomi in redkost bolezni pa zdravstvenemu kadru na urgentnih oddelkih omejujejo optimalno zdravstveno obravnavo. Namen diplomskega dela je opredeliti adrenalno krizo kot urgentno stanje pri pacientih z insuficienco nadledvične žleze ter opisati zdravstveno-negovalno obravnavo pacienta z adrenalno krizo. Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene in strokovne literature. Uporabljeni sta bili deskriptivna in komparativna metoda dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in SAGE. Potek iskanja pa je prikazan z diagramom PRISMA po metodi vsebinske analize. Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov. Zdravstvena obravnava zajema sprejem pacienta, neprekinjen nadzor pacientovih vitalnih funkcij in njihovo dokumentiranje. Sledijo preiskave, aplikacija terapije po naročilu zdravnika ter zdravstveno-vzgojno delo. Razprava in sklep: Pacienta obravnavamo po procesni metodi dela z ugotavljanjem potreb (opazovanje, merjenje, fizični pregled, negovalna in medicinska anamneza, pridobitev informacij od svojcev). Na področju adrenalne krize je zaradi redkosti bolezni in nespecifičnosti simptomov pomembna edukacija zdravstvenega osebja na urgentnih oddelkih, saj premalo znanja vodi v neoptimalno zdravstveno obravnavo. Bistvenega pomena je tudi zdravstveno-vzgojno delo, namenjeno pacientom in svojcem.
Ključne besede: Adrenalna kriza, zdravstvena obravnava, pacient, insuficienca nadledvične žleze.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (952,90 KB)

4.
Manegement bolnišnice v času pandemije
Eva Kuprivec, 2021, diplomsko delo

Opis: Krizno upravljanje je v sodobnem svetu postalo eno izmed pomembnejših področij vsake organizacije. Krizne razmere zahtevajo prilagoditev izvajanja aktivnosti poslovnih procesov, hkrati pa morajo biti spremembe uvedene v izredno kratkem časovnem obdobju. Izbruh nalezljive bolezni je obravnavan kot krizno stanje, saj pomeni nevarnost za oteženo delovanje javnozdravstvenega sistema in ima daljnosežne negativne posledice na poslovanje zdravstvenih ustanov in ostalih področij družbenega delovanja. Temeljni cilj diplomskega dela je podrobneje predstaviti organizacijske spremembe na Kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju epidemije covida 19, ki posredno vplivajo na kakovost delovanja kritične infrastrukture v kriznih razmerah. Raziskava se osredotoča na organizacijsko strukturo kadrovskih in kapacitetnih zmogljivosti ter povezavo le-teh z reorganizacijo za čas trajanja epidemije. Pozornost je namenjena najbolj kritičnim področjem delovanja zdravstva v trenutni krizni situaciji. Predvsem nas zanima obvladovanje treh ključnih parametrov pri zagotavljanju nemotenega delovanja zdravstvene ustanove v času kriznih razmer: posteljne kapacitete, kadrovske kapacitete in zaščitna oprema. V empiričnem delu diplomskega dela smo z namenom pridobitve informacij o subjektivnem odzivu zaposlenih na organizacijo delovnega procesa v bolnišnici izvedli tudi anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da anketirani ravnajo skladno s postavljenimi ukrepi v organizaciji, upoštevajo uporabo osebne varovalne opreme, stremijo k doseganju čim višje ravni kakovosti in se počutijo ustrezno informirane za učinkovito opravljanje delovnega procesa.
Ključne besede: kriza, krizno upravljanje, covid-19, management bolniških postelj, kadrovske kapacitete
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
Vpliv koronavirusa sars-cov-2 na management človeških virov
Vitja Bohanec, 2021, diplomsko delo

Opis: Svet se je v bližnji preteklosti spopadel z razmerami na katere nihče ni bil pripravljen. Prilagoditve so bile potrebne na vseh področjih življenja, izjemen udarec pa so doživela vsa svetovna gospodarstva ter podjetja, ki igrajo vlogo v teh gospodarstvih. Zaradi močnega vpliva razmer na podjetja smo v delu diplomskega projekta ugotavljali, kako so se podjetja morala prilagoditi in kakšen učinek je imel management človeških virov pri prilagajanju podjetji. Naredili smo podrobno analizo razmer, ki so se pojavile, bolezni ter s pomočjo študije primerov še učinek na podjetja ter management človeških virov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da podjetja niso bila pripravljena na hitre spremembe ter, da se je vloga in način delovanja managementa človeških virov spremenil.
Ključne besede: management človeških virov, koronavirus, COVID-19, kriza
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (834,66 KB)

6.
Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013
Nike Celinger, 2015, diplomsko delo

Opis: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Ključne besede: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Vpliv jamstvenih shem na večanje možnosti moralnega tveganja v bankah
Vesna Kašnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Finančna in gospodarska kriza leta 2007/2008 je pokazala velik problem v bančnem sektorju. Takrat so se vzpostavile sheme za jamstvo vlog kot rešitev iz krize in ponovno zaupanje vlagateljev v finančni sistem. Enotni sistem jamstva vloga na ravni EU bi se naj postopoma vzpostavil do leta 2024. zajamčene sheme pa imajo na nacioalni ravni zagotovljen znesek 100.000 evrov na vlagatelja. Največji krivec za pojav moralnega tveganja so zavarovanja, vendar še do vzpostavite shem za jamstvo vlog ni bilo govora o zmanjšanju in omejitvah le tega. V diplomskem projektu odgovarjamo na vprašanje ali jamsvene sheme povečujejo moralno tveganje v bančništvu. Evropski sistem jamstva za vloge sicer zajema sklop močnih varoval proti moralnemu tveganju. Večji nadzor v bankah in poostrene naloge nadzornikov bodo tako tudi pripomogle k omejitvi moralnega tveganja. Moralno tveganje smo obravnavali v svojem poglavju saj nas je zanimalo kaj to je in primer moralnega tveganja ki se hitro kaže v zavarovalništvu, poznamo tudi vrste moralnega tveganja. Na področju Slovenije je bil vzpostavljen zakon o jamstveni shemi in sklad za jamstvo vlog, v sklad prispevajo vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, iz sklada se financirajo sredstva ki so potrebna za propadle banke oziroma za banke ki niso sposobne izplačati posojil vlagateljem. Skladi bodo počasi poenosteni v vseh državah EU.
Ključne besede: Zakon o jamstvenih shemi Republike Slovenije, finančna kriza, bančni sektor, depozitne jamstvene sheme, nadzor nad moralnim tveganjem
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Izbrani vidiki nasledstva na primeru družinskega podjetja AR, d. o. o.
Ana Repnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Med vsemi podjetji družinska podjetja na svetu zavzemajo največji delež (med 65 % in 80 %), zato posledično ustvarjajo številna delovna mesta in prinašajo pomemben prihodek v gospodarstvu držav. Poleg tega si družinska podjetja prizadevajo za svoje dolgo delovanje, dolgoročne odnose in gojijo predanost podjetju. Prav zaradi vsega omenjenega se dandanes povečuje zanimanje za trženje v okviru družinskih podjetij. To potrjujejo raziskave, ki so pokazale, da ima blagovna znamka družinskega podjetja pozitiven vpliv na poslovanje. Izjemnega pomena je tudi nasledstvo v družinskih podjetjih, ki trenutno prav tako predstavlja eno izmed najpomembnejših tem v raziskavah družinskega podjetja. Proces nasledstva je zelo kompleksen in temu primerno ga je potrebno skrbno planirati ter se nanj pripraviti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili družinska podjetja, zapisali kako izgraditi njihovo dolgoročno delovanje in preučili kako se družinska podjetja spopadajo s korona krizo ter njen vpliv na prihodnost družinskih podjetij. Poleg tega smo opredelili oglaševanje blagovne znamke družinskega podjetja. Raziskali smo tudi izbrane vidike nasledstva, to so izgradnja zaupanja, nepotizem, vplivne dejavnike na uspešnost nasledstva in družinsko ustavo v družinskih podjetjih. Vso pridobljeno znanje iz teoretičnega dela smo uporabili v empiričnem delu diplomskega dela. Predstavili smo družinsko podjetje AR, d. o. o. in njegovo opredelitev za družinsko podjetje. Prav tako smo preučili vpliv korona krize na preučevano podjetje, soodvisnost oglaševanja in poslovnih strategij, zaupanje, nepotizem, nasledstvo in sodelovanje naslednje generacije pri delovanju preučevanega družinskega podjetja. Raziskali smo še ali ima preučevano družinsko podjetje AR, d. o. o., družinsko ustavo za obvladovanje sporov. Vse pridobljene informacije smo pridobili od lastnikov in njunih otrok s pomočjo intervjujev. Na koncu smo na podlagi pridobljenih podatkov podali priporočila za prakso družinskega podjetja AR, d. o. o., in drugih družinskih podjetij ter poleg tega dodali priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: družinsko podjetje, nasledstvo, korona kriza, oglaševanje, nepotizem, družinska ustava
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (999,74 KB)

9.
Univerzalni temeljni dohodek kot ukrep v Covid-19 krizi
Jasmina Poredoš, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu najprej opredelimo, kaj sploh je UTD ter katere oblike poznamo: izvorna oziroma nepogojena oblika, selektivna, pogojna, kategorična, parcialna, neindividiualna, kontributivna, netrajna in segmentirana oblika. Nato poiščemo argumente za in proti UTD. Največja prednost UTD, je da vsak dobi vsak mesec določen znesek denarja; glavna slabost je, da večina posameznikov več ne bi bila delovno aktivna, še posebej ženske. Svet je prišel v novo preizkušnjo, in sicer v COVID-19 pandemijo, ki je zelo prizadela gospodarstvo vsake države na svetu. Komaj sedaj je več govora o UTD kot ukrepu za zajezitev COVID-19 pandemije. UTD v obliki mesečne pomoči trgovinam s tekstilom, obutvijo, restavracijam in gostilnam pomaga preživeti iz meseca v mesec. Tudi različne mednarodne in nadnacionalne institucije so izdale razne ukrepe v obliki denarnih pomoči za pomoč Evropski Uniji. Slovenija je svojemu gospodarstvu v času COVID-19 pandemije pomagala v obliki različnih denarnih pomoči, kot so na primer turistični boni, pri katerih vsak posameznik dobi določeno vsoto denarja, ki jo lahko zapravi za turistične namene. Tudi Hrvaška, Avstrija in Nemčija so zelo pomagale svojemu gospodarstvu, in sicer v obliki denarne pomoči. Prav tako so vse primerjalne države (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška) pomagale družinam, študentom, podjetjem in upokojencem, večinoma v obliki denarne pomoči.
Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, COVID-19, pandemija, ukrepi, kriza
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Odziv institucij Evropske unije na krizo vladavine prava v Evropski uniji : magistrsko delo
Jana Najdenov, 2021, magistrsko delo

Opis: Vladavina prava predstavlja hrbtenico modernih pluralističnih in demokratičnih družb. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji vladavino prava določa kot eno izmed temeljnih vrednot, ki so skupne državam članicam in na katerih temelji Unija. Vladavina prava je ključnega pomena za zagotavljanje enake obravnave pred zakonom in zaščito pravic državljanov Unije, poleg tega pa tudi predpogoj za varovanje vseh ostalih vrednot EU, saj zagotavlja, da vsi javni organi delujejo v mejah določenih z zakonom, skladno z vrednotami demokracije in pod nazdorom neodvisnih in nepristranskih sodišč. Vloga neodvisnih in nepristranskih sodišč pri zagotavljanju vladavine prava je bila še posebej poudarjena z Lizbonsko pogodbo, ki je državam članicam naložila vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije. Če države članice ne spoštujejo vrednot Unije oz., da ne izpolnjujejo obveznosti iz Pogodb, le ti predpostavljata različne postopke sankcioniranj. Osrednji instrument za ukrepanje v primeru obstoja očitnega tveganja hujše kršitve oz. je hujša in vztrajna kršitev vrednot iz člena 2 PEU že ugotovljena, je politični postopek iz člena 7 PEU. Poleg tega pa Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva tudi sodne postopke, za uporabo katerih je potrebno dokazati kršitev prava EU. Sodni postopki kljub dolgotrajnosti največkrat privedejo do uspešne rešitve, vprašanje pa se pojavi, kako reševati izzive v DČ, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU, torej jih ni mogoče obravnavati kot kršitev konkretne obveznosti iz Pogodb, vendar pa pomenijo sistemsko nevarnost za vladavino prava. Politični napad na poljsko vrhovno sodišče, izveden z znižanjem upokojitvene starosti, ki je starejše sodnike prisilila v predčasno upokojitev, uvedba novega disciplinskega senata in novih disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzemanje nadzora nad državnimi institucijami, omejevanje medijske svobode, prikrajanje zakonodaje, spodkopavanje moči ustavnega sodišča itd. so ukrepi s katerimi sta Poljska in Madžarska Evropsko unijo pahnili v krizo vladavine prava, ki traja že več kot desetletje. Kljub številnim naporom Komisije, Evropskega parlamenta in Sodišča EU se kriza ne zmanšuje, ravno nasprotno, prihaja do vse pogostejših trenj in neposrednih političnih obračunov med državama članicama kršiteljicama in institucijami EU. V magistrski nalogi bom poskusila osvetliti pomankljivosti ukrepanja institucij EU pri spopadanju s krizo vladavine prava v EU v luči pravnega okvira EU, še zlasti neaktivnost Evropske komisije. vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Ključne besede: vrednote EU, člen 2 PEU, člen 19 (1) PEU, politični postopek, člen 7 PEU, tožba zoper državo članico zaradni neizpolnjevanja obveznosti iz Pogodb, kriza vladavine prava v EU, Poljska, Madžarska, odzivi instutucij EU.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 355; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici