| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Kriminološki aspekti nasilja v istospolnih partnerskih odnosih : magistrsko delo
Rebeka Lesjak, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo seznani bralca s teoretičnimi izhodišči družbenega konteksta homoseksualnosti, nasilja in kriminoloških teorij o vzrokih nasilja, vključno z raziskanimi podrobnostmi nasilja v lezbičnih in gejevskih razmerjih, ter zaključi s perspektivami homoseksualnosti v zgodnjih povojih kriminologije kot vede, predstavi pa tudi novejšo idejo vključitve homoseksualnosti v kriminološka preučevanja in raziskovanja. Središče zanimanja je posvečeno nasilju v istospolnih partnerskih razmerjih, ki ga obdaja družba z rigidnimi družbeno-spolnimi shemami, heteroseksizmom, homofobijo in drugimi predsodki. Ravno vpliv širšega heteronormnega družbenega konteksta prikaže specifiko dejavnikov, ki so prisotni v nasilnem istospolnem razmerju, ki je prav tako pogosto kot nasilje v heteroseksualnih partnerskih odnosih. Primerjavo nasilja v istospolnih in heteroseksualnih razmerjih je mogoče razbrati skozi celotno delo, v zaključku pa to primerjavo še povzamemo. Razlago za vzroke partnerskega nasilja ter s tem tudi predloge za njegovo prevencijo je treba obravnavati multidisciplinarno in jih iskati v večdimenzionalnem modelu, ki med seboj povezuje različne dejavnike tveganja. Proti zaključku se posvetimo še umeščenosti homoseksualnosti v kriminološke teorije, ki predstavljajo osnovo za nova spoznanja in raziskovanje. Magistrsko delo predstavlja idejno osnovo za nadaljnje raziskovanje in kritično obravnavanje specifične problemske tematike, ki je predvsem v slovenskem prostoru nemalokrat prezrta.
Ključne besede: nasilje, partnersko nasilje, istospolna partnerska razmerja, homoseksualnost, heteronormativnost, heteroseksizem, homofobija, kriminologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.05.2014; Ogledov: 2224; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (887,12 KB)

32.
Kazenski sodni procesi na Okrožnem sodišču v Mariboru v letih 1930-1941 - zgodovinski vidiki
Marko Žuraj, 2012, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji obravnavamo kazensko sodstvo na Slovenskem med letoma 1930–1941 (leto po uvedbi kraljeve diktature, ko je začela veljati nova kazenska zakonodaja, do druge svetovne vojne) na primeru arhivskega gradiva Okrožnega sodišča v Mariboru. To je bilo v pristojno za sojenje najtežjih zločinov na prvi stopnji. Tedanji kazenski zakon je bil prelomnica, saj je vseboval novosti: razen (klasičnih) kazni še uvedbo varnostnih ukrepov, nove določbe glede kriminalitete mladostnikov, upoštevanje storilčeve osebnosti. Kazenski zakon je v posebnem delu vseboval tudi določbe za sedemnajst skupin kaznivih dejanj, med katerimi so izstopala kazniva dejanja zoper državo in ustavno ureditev. Kazniva dejanja so predvsem zapovedi in prepovedi, ki niso v skladu z običaji in moralno prakso in pravne kršitve proti oblasti. Pravne kršitve so večinoma dejanja, ki ogrožajo temeljne vrednote posameznika in temeljne družbene vrednote. Kazensko pravo je bistvo prava zato je njegov pomen večji kot se domneva. Sodne obravnave z izjavami obdolžencev in prič odsevajo družbena razmerja. Pravo je namreč na določeni stopnji razvoja vedno del družbene organizacijske strukture. Kot tako je rezultat družbenih, kulturnih in ekonomskih vzrokov, ki jih hkrati soustvarja.
Ključne besede: Kraljevina Jugoslavija, kazenska zakonodaja, Slovenija, Okrožno sodišče Maribor, zgodovinska kriminologija, zgodovina 1930–1941
Objavljeno v DKUM: 17.04.2014; Ogledov: 2609; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

33.
Dejavniki zaupanja v institucije formalnega družbenega nadzorstva : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Pirnat, 2013, diplomsko delo

Opis: Formalno družbeno nadzorstvo s svojim delovanjem vzpostavlja red v družbi in preprečuje oziroma poskuša preprečevati odklonsko in deviantno vedenje posameznikov. To počnejo institucije formalnega družbenega nadzorstva, najbolj prepoznavni so policija in sodišča, ne smemo pa pozabiti še na zavode za prestajanje kazni in carine. Deviantna vedenja preprečujejo z različnimi mehanizmi, pri tem si pomagajo s pravnimi in nepravnimi sredstvi, najpomembnejša mehanizma pa sta kaznovanje in nadzorovanje. Institucije formalnega družbenega nadzorstva ne morejo delovati učinkovito brez sodelovanja javnosti, saj so posamezniki tisti, ki v večini primerov prijavijo kazniva dejanja in so očividci kaznivih dejanj. Sodelovanja javnosti si ne moremo predstavljati brez zaupanja v te institucije, saj so ljudje, ki zaupajo v policijo in sodstvo, bolj pripravljeni sodelovati z njimi in jim pomagati. Da bi povečali zaupanje javnosti v institucije formalnega družbenega nadzorstva, moramo opredeliti dejavnike, ki so ključni za zaupanje v te institucije. Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stik s temi institucijami, natančneje s policisti in sodišči. Če posameznik v stiku s policisti pridobi slabo izkušnjo, njegovo zaupanje pade in je v prihodnje manj pripravljen sodelovati z njimi. Pri stikih pa je treba izpostaviti tri ključne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo izkušnja dobra ali slaba, in sicer postopkovno pravičnost, legitimnost in vedenje policistov oziroma sodnikov. Pomemben dejavnik je tudi učinkovitost institucij, saj se posamezniki, ko dobijo vtis, da so policija in sodišča učinkoviti in preganjajo storilce kaznivih dejanj, počutijo varnejše, njihovo zaupanje v te institucije pa se poveča. Prav tako kot dejavnikov zaupanja ne smemo zanemariti vpliva gospodarske in politične krize, zviševanja stopnje korupcije, stopnje kriminalitete na določenem območju in demografskih dejavnikov (spol, starost, zaposlitveni status … ). Pri tej diplomski nalogi smo prišli do sklepa, da je zaupanje v institucije formalnega družbenega nadzorstva pomembno za njihovo delovanje in na splošno za podporo demokratičnemu sistemu. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti z institucijami, saj se tako veča njihova učinkovitost, najpomembnejši dejavnik zaupanja pa so izkušnje z institucijami formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: kriminologija, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, policija, sodstvo, legitimnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.12.2013; Ogledov: 2334; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (908,19 KB)

34.
Zbornik prispevkov
2011, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: policija, kriminologija, kriminalistika, zasebno varovanje, obveščevalne službe, varnost, informacijska varnost, posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 3359; Prenosov: 102
URL Povezava na celotno besedilo

35.
Smernice sodobnega varstvoslovja : zbornik prispevkov
2011, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: policija, kriminologija, kriminalistika, zasebno varovanje, obveščevalne službe, varnost, informacijska varnost, dnevi varstvoslovja, posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2979; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo

36.
Varstvoslovje med teorijo in prakso : zbornik prispevkov
2009, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: 10. slovenski dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 4.-5. junij 2009
Ključne besede: policija, kriminalistika, kriminologija, zasebno varovanje, obveščevalne službe, varnost, dnevi varstvoslovja, zborniki, posvetovanja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 3899; Prenosov: 106
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo je zbirka in zajema 36 gradiv!

37.
Ekološka kriminaliteta kot oblika lastne viktimizacije
Katja Eman, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, viktimologija, preprečevanje, ekološka etika
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2923; Prenosov: 326
URL Povezava na celotno besedilo

38.
39.
Kriminološke teorije o gospodarski kriminaliteti : diplomsko delo
Tanja Boruta, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kriminologija, kriminološke teorije, preučevanje, kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.02.2012; Ogledov: 2185; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (473,49 KB)

40.
Hans Gross - oče kriminalistike : diplomsko delo
Andrej Štrakl, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kazensko pravo, kriminologija, kriminalistika, kriminalna psihologija, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.06.2011; Ogledov: 2647; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (635,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici