| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Družba spektakla kot temeljni oblikovalec osebnosti in psihopatologij sodobnega človeka
Jernej Auer, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami je sestavljeno iz treh delov. Prvi del zaobsega kratek zgodovinski pregled razvoja Guy Debordove misli in njegove Situacionistične Internacionale. Bralec se v prvem delu sreča z osnovnimi termini ter filozofsko konstrukcijo, ki tvori idejo družbe spektakla. Družba spektakla je obrazložena tako iz vidika akcij revolucionarjev (détournement), kot tudi različnih pojavnih oblik (skoncentrirana, difuzna in integrirana oblika) ter njenih osnovnih karakteristik (večna sedanjost, nenehna tehnološka inovacija, skrivnostnost, popačena realnost itd.). V drugem delu se preide nekoliko bližje posamezniku, ki prebiva v omenjeni družbi in se ga proučuje iz antropološke/darvinistične perspektive, vpliva izobraževalnega sistema, potrošništva, medijske manipulacije ter drugih faktorjev. V tem delu se želim dokopati do ugodnih zunanjih pogojev ter posameznikovih nagnjen in šibkosti, ki vzajemno poustvarjajo ugodno podlago za pojav in obstoj družbe spektakla. V tretjem delu se diplomsko delo popolnoma osredotoči na psihodinamiko, ki se poustvarja v slehernem posamezniku, kot odraz poprej opisane družbe . Podrobneje sta razdelani antisocialna in narcisoidna osebnostna motnja. Zavedajoč, da gre v obeh primerih za klinične kategorije se položaj posameznika raziskuje tudi iz drugih vidikov in pristopov, ki vključujejo vseprisotno skrb za status, nasilje, razrahljane medčloveške odnose, filozofijo denarja itd.. Tretji del vključuje tudi kritiko konvencionalnih psihiatrično/psiholoških pristopov, farmacevtske industrije in DSM zbornika, ki s pretirano individualno znanstvenim pristopom, zanemarjajo splošno družbeno klimo kot eno glavnih povzročiteljic omenjenih osebnostnih motenj. Na tak način se za ceno profita in gospodarske koristi peščice, celotno odgovornost prevali na posameznika samega, ki je popolnoma nezaščiten in izpostavljen družbi, ki kar kliče po rušenju duševnega in telesnega zdravja. Kritična psihologija ter kriminologija vidita rešitev v socialnem inženiringu, pravo je v končni fazi zgolj orodje v rokah kapitala, ki legalizira škodljive prakse ob tem, ko se posameznik kot vrtavka odbija od zunanjih in notranjih preprek, vrtincev in orkanov.
Ključne besede: Guy Debord, Situacionistična Internacionala, družba spektakla, antropološke predispozicije, izobraževanje, potrošništvo, medijska manipulacija, antisocialna osebnostna motnja, narcisoidna osebnostna motnja, farmacevtska industrija, DSM zbornik, kritična psihologija, kritična kriminologija
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 1862; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (932,10 KB)

22.
FEMINISTIČNA KRIMINOLOGIJA IN ŽENSKA KRIMINALITETA V SLOVENIJI
Metka Kukovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Kriminologija je bila že od nekdaj eno izmed najbolj moško zastopanih in osnovanih družbenih področij. V njenem okviru so delovali pretežno moški kriminologi, ki so svojo pozornost posvečali preučevanju moške kriminalitete, zaradi česar je ostala ženska kriminaliteta dolga leta zanemarjena in prezrta. Kriminološke raziskave so bile osredotočene le na moške, ker je kriminaliteta sprva veljala za izraz tipičnega moškega vedenja, medtem ko naj bi bile ženske že po naravi bolj ubogljive in manj nevarne. Poleg tega so moški zagrešili večji del zločinov, medtem ko je bil delež ženskih zločink manjši. Posledično so bile ženske kot manj pomemben subjekt pri pojasnjevanju kriminalitete izvzete iz kriminoloških teorij. Zaradi pomanjkanja interesa pa je obstajalo tudi malo literature, ki bi bila namenjena problematiki ženske kriminalitete. Pomemben premik na tem področju je prinesel drugi val feminizma. Takrat so se pojavile znanstvenice, ki so pričele ostro kritizirati tradicionalno kriminologijo, pri tem pa so izpostavile predvsem problem prezrtosti žensk na kriminološkem področju. Diplomsko delo bo zato usmerjeno k predstavitvi razvoja in prispevka feministične kriminologije na področju ženske kriminalitete. Pozornost bo namenjena tudi profilu ženske zločinke in aktualnim statističnim razmeram na področju ženske kriminalitete v Sloveniji. V povezavi z žensko kriminaliteto bom predstavila tudi problematiko viktimizacije žensk, saj je slednja po mnenju sodobne feministične kriminološke misli eden izmed temeljnih vzrokov za žensko prestopništvo. V prvi polovici diplomskega dela bom predstavila pojem feminizma in feministične kriminologije. V tej zvezi bom pojasnila tudi tradicionalni kriminološki pogled na žensko kriminaliteto in feministično kritiko le-tega. Nekaj pozornosti bom posvetila tudi pomenu viktimizacije žensk in povezavi med viktimizacijo in zločinom. Druga polovica diplomskega dela bo usmerjena v analizo profila ženske zločinke v Sloveniji in v analizo ženske kriminalitete v Sloveniji.
Ključne besede: ženske zločinke, ženska kriminaliteta, viktimizacija, feministična kriminologija, spol, feminizem
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 2189; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

23.
SOODVISNOST FINANČNE IN EKOLOŠKE KRIMINALITETE
Doris Valent, 2015, magistrsko delo

Opis: Želja po doseganju in ustvarjanju čim večjih dobičkov je v dobi industrializacije presegla vse meje človeškega ravnanja z naravo. Življenjsko pomembnih dobrin je bilo na pretek, podjetja in korporacije so le te uporabljale neracionalno v želji po čim večjemu zaslužku. Žal so se posledice pokazale šele čez čas, ko okolje več ni bilo zmožno samoobnavljanja, predelovanja vseh odpadkov in obnavljanja potrošene zaloge dobrin. Šele sedaj, v 21. stoletju se počasi zavedamo ogromne škode, ki smo jo ljudje s svojo potrošnjo povzročili naravi – torej našemu naravnemu življenjskemu okolju. Sčasoma so se ljudje prilagodili na življenje v mestu in sprejeli onesnaženost okolja kot neprijetno žrtev za boljše življenje, dokler posledic niso začeli čutiti na sebi. Ne samo, da so izginjale rastline in živali, močno so pričeli obolevati tudi ljudje. Veliko priložnost ob namernem onesnaževanju okolja, pri doseganju kratkoročnih finančnih ciljev so videli managerji in lastniki podjetij. Ugotovili so, da si lahko povečajo dobiček, če prikrojijo svoje poslovanje in izkoristijo naravo in njene vire. To so storili z nelegalnim odlaganjem odpadkov, nepravilnim skladiščenjem nevarnih stvari in odpadkov, neracionalno rabo virov, ter na ta račun zmanjšali stroške in povečali dobiček. V magistrski nalogi bomo predstavili gospodarsko, natančneje finančno kriminaliteto in preverili ali lahko naredimo povezavo z ekološko kriminaliteto. Podrobneje se bomo posvetili ekološki kriminaliteti, saj je razmeroma nova in še ne dovolj raziskana tema, katera se konstantno spreminja in pridobiva nove oblike. Državo Kitajsko marsikateri mediji označujejo kot ekološko bombo 21. stoletja, ki je tik pred tem, da eksplodira. Na tem primeru bomo prikazali, kako dejansko lahko vidimo posledice finančne in ekološke kriminalitete na okolje in zdravje ljudi, ter kako hitro večina ljudi pozabi na svoje vrednote in moralo, ko se jim pokaže možnost zaslužka. Kitajsko in njeno zakonsko ureditev tega področja bomo primerjali z nekaterimi državami članic Evropske unije, med drugim tudi s Slovenijo.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, zelena kriminologija, moralna etika, onesnaževanje okolja, finančni dobiček.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1620; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

24.
25.
26.
27.
28.
29.
Janez Pečar, slovenski kriminolog : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anja Martinčič, 2015, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je le malokdo toliko prispeval k napredku, razvoju in odmevnosti panoge kriminologije, kot je to značilno za pionirja na tem področju, dr. Janeza Pečarja. Ta je v svoji dolgoletni in plodni karieri objavil več knjig, publikacij, prispevkov in znanstvenih člankov s področja kriminologije, nadzorstva, njegovih mehanizmov, varnosti, policije, politizacije, viktimologije, odklonskosti, kriminalitete. Njegova dela so še dandanes temelj najrazličnejšim raziskavam in analizam, ki služijo nadaljnjim ugotovitvam in poizvedbam. Bil je med prvimi, ki je odkrito kritiziral državno varnost, organizacijo njenih nadzornih sistemov in državno kriminalno politiko oziroma pomanjkanje le-te. Hkrati je predlagal številne rešitve za izboljšanja in spremembe v nadzorstvu in varnostnem sistemu. Izmed vseh njegovih del sem za izčrpno analizo izbrala tista, ki so se osredotočila na temo nadzorstva. To so knjige Neformalno nadzorstvo: kriminološki in sociološki pogledi, Formalno nadzorstvo: kriminološki in kriminalnopolitični pogledi ter Institucionalizirano nedržavno nadzorstvo: kriminološki, kriminalnopolitični in sociološki pogledi, članki Nadzorovanje je najpomembnejša dejavnost, Zasebno nadzorstvo kot družbeno nadzorstvo, Nadzorstveni pogledi na notranjo varnost in demokracijo ter kot zadnji Varstvoslovje  nekaj dilem. V državi ločimo formalno, neformalno in institucionalizirano nedržavno nadzorstvo. Formalno nadzorstvo deluje v pristojnosti oblasti in upravlja formalne državne mehanizme kontrolizacije, kot sta policija in vojska. Od vseh nadzorstev je najbolj represivno, z njim se skuša doseči družbeni konformizem. Zaradi njegove pogoste neučinkovitosti oblast išče alternativne mehanizme za dosego družbene poslušnosti. Neformalno nadzorstvo na drugi strani tega spektra usmerja vedenje ljudi z manj invazivnimi dejavniki, kot so družina, šola, tradicije, religija in morala. Med ljudmi je bolj obče sprejeto. Tretja oblika kontrolizacije, ki deluje v državi, je institucionalizirano nedržavno nadzorstvo, ki je najblažja vrsta. Temelji na samozaščiti in samovarovanju javnosti, medsebojnem sodelovanju in komunikaciji ter miroljubnem reševanju problemov in obračanju k zasebnovarnostnim agencijam za ustrezno varnost, ki pa si jo lahko privoščijo le premožnejši posamezniki.
Ključne besede: kriminologija, Janez Pečar, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.05.2015; Ogledov: 2885; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (438,99 KB)

30.
Kriminološki vidik specifičnih oblik trgovine z ljudmi - prisilno beračenje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Feliks Strehar, 2015, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen naloge je opredeljevanje prisilnega beračenja kot specifične oblike trgovine z ljudmi v smislu kriminološko zanimivega pojava v družbi. Naloga bo z analizo pisnih virov in pregledom pravne prakse ter v okviru izkušnje preučila možnosti učinkovitejšega dela policije in drugih državnih in nevladnih institucij na tem področju. V diplomskem delu se predpostavlja, da pri sodobnih pojavnih oblikah beračenja ne gre za klasično beračenje, kjer posameznik zaradi različnih življenjskih okoliščin berači zaradi golega preživetja, temveč gre za obliko organiziranega kriminala. Posledično gre pri organiziranem prisilnem beračenju, kot specifični obliki trgovine z ljudmi za pojav ti. »sodobnega suženjstva«, v katero so posamezniki prisiljeni neposredno ali pa posredno in se v to podajo zaradi preživetja sebe in svojih družin. V diplomskem delu se potrdi, da je bilo v Sloveniji v zadnjih letih obravnavanih več primerov kaznivih dejanj trgovine z ljudmi oziroma spravljanja v suženjsko razmerje, v povezi s prisilnim beračenjem. S tem se tudi potrdi, da Slovenija ni imuna na takšne pojave oziroma oblike kriminalitete. Predpostavlja se, da v Sloveniji zakonodaja omogoča učinkovito ukrepanje zoper organizatorje »sodobnega suženjstva«, da pa je preiskovanje takih primerov, zaradi različnih okoliščin, izredno zahtevno. Prisilno beračenje, kot oblika modernega suženjstva, se v sodobni družbi še vedno preveč odriva na rob. Naloga je bila predstavitev prisilnega beračenja, kot specifične oblike trgovine z ljudmi, s pogledom lastne izkušnje. Tema ni odmevna v medijih, pojavljanje v njih je odvisno od posameznih primerov in zaznav avtorjev. Knjig in literature na to temo je malo, sogovornikov ni veliko. Pri delu so bile uporabljene metode deskripcije, kompilacije in metoda opazovanja z udeležbo. Tujci, predvsem iz držav vzhodne Evrope, z organiziranim nedovoljenim beračenjem in s tem povezano kriminalno dejavnostjo (spravljanje v suženjsko razmerje in trgovino z ljudmi) so neredek pojav v Sloveniji. Osnovna ugotovitev na koncu diplomske naloge je, da primeri prisilnega beračenja kot specifične oblike trgovine z ljudmi dejansko obstajajo.
Ključne besede: kriminologija, kriminološki vidik, trgovina z ljudmi, beračenje, prisilno beračenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.04.2015; Ogledov: 2082; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (484,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici