Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov.
Ključne besede: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 107; Prenosov: 31
Celotno besedilo (934,57 KB)

Opis: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 278; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize.
Ključne besede: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje.
Ključne besede: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 601; Prenosov: 111
Celotno besedilo (879,55 KB)

Opis: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite.
Ključne besede: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.10.2020; Ogledov: 987; Prenosov: 77
Celotno besedilo (534,25 KB)