1. Ekološko-kriminološki vidiki hitre mode : magistrsko deloAjda Potočnik, 2023, magistrsko delo Opis: Kot tretja največja industrija na svetu ima hitra moda številne škodljive posledice na okolje in družbo. Njena masovna proizvodnja in transport prispevata več letnih emisij toplogrednih plinov kot mednarodni zračni in pomorski promet skupaj. Uporaba sintetičnih oz. umetnih materialov, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko, je problematična. Porabi veliko količino vode in odlaga industrijske odpadne voda, kar dodatno onesnažuje vodo in tla v bližini le-teh. Na svetu je preveč oblačil, odpadna oblačila iz sintetičnih materialov se ne razgradijo hitro, spuščajo toplogredne pline in zastrupljajo tla in rečne struge. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje materialov, saj se zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo gozdovi in kontaminirajo jezera. Te kemikalije ostanejo tudi v oblačilih, ki so pozneje tudi v stiku z delavci v tovarnah in z našo kožo, kar izredno negativno vpliva na naše zdravje. Za čim cenejšo proizvodnjo velikih količin oblačil se modne znamke ne ubadajo z ekološkimi in etičnimi praksami. Številne blagovne znamke tako selijo proizvodnjo produktov in najamejo zunanje izvajalce v drugih državah, ki niso preveč stroge pri nadzoru delovnih pogojev za delavce in proizvajalce ter v zakonodaji za varovanje okolja. Uporabljajo poceni delovno silo, pogosto »zaposleno« v tekstilnih tovarnah ali potilnicah (angl. sweatshops), kjer so zaposlenim vsakodnevno kršene njihove pravice (delajo dolge ure in v slabih in nevarnih delovnih pogojih za izredno nizko plačilo). Osrednja tema magistrske naloge je ekološko-kriminološki vidiki modne industrije, s posebno pozornostjo na pojavu hitre mode. Obravnavamo zlorabe in izkoriščanje delavcev in kršitve njihovih pravic v procesu proizvodnje hitre mode ter onesnaževanje okolja in posledice onesnaževanja le-tega na ljudeh. Analizirali smo tudi povezavo ekološke škode hitre mode s korporacijsko ekološko kriminaliteto in ekološko kriminologijo ter kritično kriminologijo. Cilj magistrske naloge je bil izpostaviti škodljive učinke, ki jih ima hitra moda na ljudi in okolje. Družbena in ekološka škoda je neenakomerno porazdeljena po vsem svetu, njeni največji povzročitelji so korporacije, potrošniki pa smo s tem sokrivci. Razviti morajo orodja za boljše ravnovesje med proizvodnjo in porabo, pa tudi strategije za povečanje družbene in okoljske odgovornost proizvajalcev in porabnikov. Ključne besede: hitra moda, onesnaževanje, vplivi na okolje, ekološka kriminologija, trajnost, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 107; Prenosov: 31
Celotno besedilo (934,57 KB) |
2. Uničevanje amazonskega pragozda in organizirana ekološka kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAjla Pehlić, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na uničevanje amazonskega pragozda in njegove vplive na spremembe podnebja, opisuje negativne posledice uničevanja gozda za živali, ljudi in Zemljo. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako preprečiti uničevanje amazonskega pragozda in kaj to pomeni za prihodnost naslednjih generacij in Zemlje. Prav tako se osredotoča na vprašanje ekološke kriminalitete, ekološke kriminologije in organizirane ekološke kriminalitete. Ekološka kriminaliteta vključuje široko paleto dejanj, ki kršijo ekološko zakonodajo in ogrožajo okolje, zdravje ljudi ali oboje. Na drugi strani pa imamo organizirano ekološko kriminaliteto, ki jo zgrešijo organizirane kriminalne združbe in ima pogosto nadnacionalno komponento ter zahteva sodelovanje organov Evropske unije in njenih držav članic s tretjimi osebami in mednarodnimi organizacijami. Kot primer resne oblike ekološke kriminalitete sem izpostavila uničevanje amazonskega pragozda. Amazonski pragozd je največji tropski deževni gozd na svetu, v katerem je približno 10 odstotkov Zemljine biotske raznovrstnosti in 16 odstotkov vseh svetovnih izpustov rek v oceane. Vendar je amazonski pragozd od leta 1970 izgubil do 20 odstotkov svoje prvotne površine in je še vedno ogrožen zaradi nenehnega krčenja gozdov, trgovine s prosto živečimi živali, govedoreje, nezakonite sečnje, rudarjenja itd. Območje amazonskega pragozda je ključnega pomena za zniževanje ravni onesnaženosti zraka. Za rešitev problema uničevanja amazonskega pragozda je treba sprejeti resne ukrepe zoper krčenje gozdov in drugih vrst kriminala, ki se odvijajo na tem področju. Pomembno je tudi spodbujanje ljudi in organizacij k čim manjšemu onesnaženju okolja, v katerem živimo. Ključne besede: amazonski pragozd, krčenje gozdov, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 100; Prenosov: 13
Celotno besedilo (775,76 KB) |
3. 24. dnevi varstvoslovja, Podčetrtek, 13. in 14. junij 2023 : zbornik povzetkov2023, zbornik Opis: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe. Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 278; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,96 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske. Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 22
Povezava na datoteko Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa : magistrsko deloValentina Gorišek, 2022, magistrsko delo Opis: Že nekaj desetletij se strokovnjaki s področja kriminalistike in kriminologije ukvarjajo tudi z raziskovanjem strahu pred kriminaliteto. Podobno kot sama kriminaliteta tudi strah pred njo odločno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ker strah pred kriminaliteto pogosto predstavlja večjo problematiko kot kriminaliteta sama, je pomembno, da mu posvetimo še več pozornosti. Le na ta način bomo lahko policijsko delo usmerili tako, da bomo zmanjšali dejavnike, ki vplivajo na pojav strahu pred kriminaliteto, ki ljudem povzroča stisko in jim v danih trenutkih onemogoča svobodno gibanje in izražanje.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobneje predstavili strah pred kriminaliteto. Najprej smo izpostavili definicije strokovnjakov z več področij, ki so se ukvarjali s problematiko strahu pred kriminaliteto, nato pa smo predstavili še dejavnike, ki vplivajo na njegov pojav. V nadaljevanju smo opredelili posledice strahu pred kriminaliteto in na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli, oblikovali možne izboljšave, ki bi strah pred kriminaliteto na Celjskem lahko zmanjšale.
V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate raziskave Strah pred kriminaliteto na Celjskem v času koronavirusa. Izvedli smo primarno statistično analizo. Dobljene podatke smo analizirali z uporabo različnih multivariatnih statističnih metod, ki smo jih izvedli v programu SPSS. Za opisovanje značilnosti vzorca smo uporabili opisno statistiko, zmanjšanje števila spremenljivk pa smo dosegli z uporabo faktorske analize. Prvi dve hipotezi smo preverili z večkratnima linearnima regresijama, tretjo in četrto pa z uporabo diskriminantne analize. Ključne besede: kriminologija, kriminal, preprečevanje kriminalitete, strah pred kriminaliteto, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 410; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,03 MB) |
6. 23. dnevi varstvoslovja, Laško, 8. in 9. junij 2022 : zbornik povzetkov2022, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Prispevki 23. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki dveh plenarnih predavanj, dveh okroglih miz in štiriinštiridesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik nasilja v družini, policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, pritožbenih postopkov, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe. Ključne besede: varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 117
Celotno besedilo (3,77 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Uporaba Jacksonovega vprašalnika za merjenje strahu pred kriminaliteto pri mladih odraslih : magistrsko deloGrega Obreht, 2021, magistrsko delo Opis: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ključne besede: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 601; Prenosov: 111
Celotno besedilo (879,55 KB) |
8. 22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021 : zbornik povzetkov2021, zbornik Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe. Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 64
Povezava na datoteko |
9. Arabska pomlad skozi pogled primerjalne kriminologije : magistrsko deloRade Trivunčević, 2020, magistrsko delo Opis: Politični prevrati, revolucije, gibanja, protesti in nemiri so del svetovne zgodovine. Nezadovoljstvo naroda s svojim statusom in vodilno elito je le del številnih kompleksnih faktorjev vpliva na protestno delovanje. Zanimivost se pojavi pri analizi takšnih ali podobnih situacij, ki raziskujejo vzroke in posledice na »oškodovano« družbo, političen sistem in okolje. Pri vsakem protisistemskem delovanju, v kolikor je tu govor le o protestih ali celo čem bolj intenzivnem, pride do delinkventnega, celo protizakonitega ravnanja. Nemalokrat določene družbene skupine izkoristijo trenutno stanje v državi za preusmeritev svojih frustracij in težav v nasilna dejanja, ki kalijo družbeni red in mir. Takšni in podobni nemiri so zato venomer tarča znanstvenih analiz, v katerih se združujejo znanja in metode različnih ved, kot so kriminologija, sociologija, psihologija itd. Te raziskave so močno pripomogle k boljšemu razumevanju družbenoekonomskega življenja, delovanja in razvoja, pri čemer pa še vedno ostajajo odprta določena ključna problemska vprašanja. Strokovna javnost tako na primer še vedno ni enotna v tem, kaj je ključni vzrok za prehod iz protestnega v revolucionarno delovanje s poudarkom na nasilju, oboroženih konfliktih in neupoštevanju ključnih človekovih pravic, svoboščin in zakonov, k čemur naj bi stremeli nemalokrat kar obe, sicer nasprotni si strani. Razkol v strokovni literaturi je opazen predvsem pri opisu vpliva zunanjih dejavnikov pri sicer »lokalnih« nemirih. V sodobni globalni družbi, v kateri je pretok informacij, sredstev in dobrin neizmerno hiter, se posledice težav v lokalnem okolju kaj kmalu pokažejo tudi na regionalnem območju ali celo širše. Hitro spreminjajoči se svet vsiljuje nekoliko drugačne vrednote in pravila ter zavira nekatere tradicionalne norme, kar nemalokrat privede do konflikta interesov v določenih družbah in državah. Kljub hitrim spremembam na določenih področjih človekovega življenja pa so nekateri ključni interesi in potrebe ostali enaki. Potrebe po prevladi, moči in kapitalu so ostale enake, le metode za dosego teh ciljev so se s časom spremenile in so laičnemu očesu bolj prikrite. Ključne besede: politična gibanja, notranji nemiri, revolucije, Bližnji Vzhod, arabska pomlad, primerjalna kriminologija, medkulturne študije, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 15.10.2020; Ogledov: 987; Prenosov: 77
Celotno besedilo (534,25 KB) |
10. Ruralna kriminologija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostBlaž Sever, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi nas je predvsem zanimalo vprašanje, kakšne so podobnosti in razlike med kriminologijo v ruralnih in urbanih okoljih. Najprej smo definirali pojme, povezane s kriminologijo in kriminaliteto, ter ugotavljali, kakšne so povezave med kriminaliteto na podeželju in v mestih. Zanimale so nas oblike nasilja, ki se dogajajo na teh območjih, zakaj do njih prihaja in predvsem, kakšna je varnost. Nato smo prikazali, kako se s problemi kriminalitete ukvarjajo na različnih koncih sveta ter dodali primere izvedenih kriminoloških raziskav na obravnavanih območjih. Kasneje nas je zanimal nadzor in vloga varnostnih institucij pri preprečevanju kriminalitete, posebej še policijska dejavnost in kako je poskrbljeno za varnost ljudi in premoženja. Ključne besede: diplomske naloge, kriminologija, ruralno okolje, kriminaliteta, varnostni ukrepi Objavljeno v DKUM: 08.07.2020; Ogledov: 951; Prenosov: 127
Celotno besedilo (596,98 KB) |