Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Ključne besede: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 71
Celotno besedilo (6,01 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava delo policistov-kriminalistov in vodij policijskih okolišev (v nadaljevanju VPO) pri delu na področju kriminalitete na področnih policijskih postajah. Pri preiskovanju posameznih kaznivih dejanj so nosilci nalog policisti–kriminalisti na policijski postaji, VPO pa se vključuje kot neke vrste informator, saj z dobrim poznavanjem ljudi in policijskega okoliša prispeva veliko informacij pri obravnavi kaznivih dejanj. Opravili smo primerjavo dela VPO danes in vlogo vodje varnostnega okoliša pri delu na področju kriminalitete v policijskem (varnostnem) okolišu. Opredelili smo pojem preventivnega dela na področju kriminalitete, katerega cilj je odpravljanje vzrokov za nastanek kaznivih dejanj in zagotavljanje splošne varnosti ljudi. Pereč problem je predvsem v tem, da je premalo medsebojnega sodelovanja med policisti, policisti-kriminalisti in VPO. Zaradi slabega medsebojnega sodelovanja ne prihaja do pretoka informacij, zaradi česar je oteženo delo na področju preiskovanja kriminalitete. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki so dodeljena policistom-kriminalistom, policistom ali VPO, se le ta najpogosteje preiskujejo individualno, brez medsebojne povezave in se zaradi tega ne pridobi uporabna informacija, ki bi v večini primerov vodila do uspešnega zaključka obravnave posameznega kaznivega dejanja. »VPO tako v novi vlogi vedno bolj sodeluje z lokalno skupnostjo z namenom skupnega identificiranja varnostnih problemov in njihovega reševanja. Takšen pristop imenujemo policijsko delo v skupnosti, s katerim odpravljamo vzroke za nastanek kriminala.« (Benotič, 2013: I) Danes se v policijsko delo v skupnosti vključujejo vsi policisti zaposleni v policiji, pa naj si bo to policist, policist-kriminalist, dežurni policist na policijski postaji ali pa VPO, saj pomeni vsak neposreden stik z občanom, katerega imamo pri opravljanju policijskega dela, tako imenovano policijsko delo v skupnosti. Ugotavljali smo kakšno je medsebojno sodelovanje med policisti, od katerega je v največji meri odvisno kako pristopimo k opravljanju policijskega dela. S predpostavko in ob zavedanju, da opravljamo policijsko delo za dobrobit vseh državljanov, moramo k policijskemu delu pristopiti v največji meri z vso odgovornostjo in si tako med seboj porazdeliti vloge pri opravljanju dela. Zaradi tega velja ugotovitev, da se policisti združujejo v tako imenovane »teame«, ki so formalni ali neformalni, v katerih se ugodno počutijo in jim le ti omogočajo lažje opravljanje dela in razbremenitev slehernega policista. Potrdi se tudi dejstvo, da je policijsko delo v skupnosti pravilen pristop pri opravljanju policijskega dela, saj se z njim odpravljajo vzroki za nastanek deviantnih pojavov s čimer pa se znižuje tudi stopnja kriminala.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, kriminalisti, vodja policijskega okoliša, policijsko delo v skupnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1421; Prenosov: 128
Celotno besedilo (619,64 KB)

Opis: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine. V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 1578; Prenosov: 324
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Diplomska naloga je namenjena predstavitvi in preučevanju strukturnega modela preiskovalnega intervjuja. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodu na kratek način predstavljam strukturni intervju, opredelujem teme in hipoteze, ki bodo potrjene oziroma ovržene v razpravi ter metode dela. Drugo poglavje namenjam pravni ureditvi zaslišanja v Sloveniji. Vsako zaslišanje v urejenem pravnem sistemu mora namreč potekati po zakonsko predpisanem postopku, z namenom, da se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine; predstavljam pogoje, ki morajo biti podani za izvedbo zaslišanja, pozornost namenjam tudi subjektom zaslišanja, kraju zaslišanja in napravam za zvočno in slikovno snemanje. Tretje poglavje zajema opis poteka zaslišanja, od samih priprav, vrste vprašanj ter metod zaslišanja. Predstavljam tudi strategije in tehnike zasliševanja, sam postopek zaslišanja, kakor tudi dokumentiranje zaslišanja. Četrto poglavje je najobsežnejše in podrobneje predstavlja faze preiskovalnega intervjuja, ki se jih policisti in kriminalisti poslužujejo pri zaslišanju preiskovanca. Peto poglavje predstavlja sklepne misli in je namenjeno preveritvi hipotez, ki sem si jih zastavila v uvodu.
Ključne besede: storilci, osumljenci, preiskovanje, zaslišanje, tehnike, metode, preiskovalni intervju, policija, kriminalisti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.01.2014; Ogledov: 4099; Prenosov: 500
Celotno besedilo (256,40 KB)

Opis: Avtorica v prispevku proučuje cinizem. Poseben poudarek je na proučevanju cinizma med pripadniki policijskih organizacij. Cilj raziskave, ki je bila opravljena med slovenskimi kriminalisti je bil ugotoviti intenzivnost cinizma, povezanost med posameznimi oblikami cinizma in nekaterimi demografskimi dejavniki kriminalistov ter primerjava stopnje cinizma med kriminalisti ter uniformiranimi policisti.
Ključne besede: cinizem, policija, kriminalisti, policijski cinizem
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2305; Prenosov: 177
Celotno besedilo (128,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...