Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Ključne besede: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 160
Celotno besedilo (520,89 KB)

Opis: Ko se zgodi kaznivo dejanje, imajo policisti, kriminalistični tehniki, kriminalisti in forenzični strokovnjaki /izvedenci glavno vlogo, da v imenu žrtev povedo, kaj, kako, kje in zakaj se je kaznivo dejanje zgodilo. Tehniki in policisti zavarujejo sledi, kriminalisti in policisti zaslišujejo, medtem ko forenzični izvedenci opravijo analizo materialnih dokazov in rezultate ovrednotijo. Pri raziskovanju primera imajo ključno vlogo materialni dokazi, posebna vrste le-teh so krvne sledi in kri. Pa vendar na videz nič kaj posebna tekočina skriva mnogo unikatnih in pomembnih lastnosti posameznika, najpomembnejša lastnost je DNK, ki vsakemu posamezniku daje identiteto, zato bi DNK lahko poimenovali človeška črtna koda. Ker je puščanje te unikatne sledi za seboj preprosto, morajo preiskovalci nositi zaščitne obleke in maske, da se kraj kaznivega dejanja ne kontaminira. Na prvi pogled vsaka kri izgleda enako, bodisi človeška ali nečloveška oziroma drugih živalskih vrst. Pa temu ni tako, saj človeška kri vsebuje dihalni pigment – hemoglobin, kri nekaterih drugih živali pa poleg njega vsebuje še druge dihalne pigmente. Za odkrivanje krvi uporabljamo različne reagente, med najbolj znanimi so luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®, Hexagon OBTI®. Preliminarni reagenti (luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®) dajejo lažno pozitivne rezultate, saj reagirajo s katero koli krvjo, ki ni človeškega izvora. Posledica nasilnih dogodkov so tudi različne oblike krvnih sledi. Namreč, tudi oblika krvnih sledi vsebuje veliko uporabnih informacij, saj pove, na kakšen način in s čim je bilo storjeno kaznivo dejanje. Za ugotovitev izvora krvnih sledi v prostoru uporabljamo več različnih metod, ki so kasneje pomemben del rekonstrukcije dogodka. Vse sledi je nujno potrebno fotografirati in dokumentirati ter jih ohraniti za nadaljnje laboratorijske preiskave in kazenski postopek. V kazenskem postopku se predstavi kaznivo dejanje, zato je pomembno, da so sledi natančno dokumentirane, medtem ko morajo biti rezultati forenzične preiskave natančni in razumljivo predstavljeni. V zapisniku je zapisano, katere sledi so bile zavarovane. Rezultate forenzičnih preiskav forenzični strokovnjaki podajo v obliki poročila o preiskavi.
Ključne besede: diplomske naloge, kri, oblika krvne sledi, kaznivo dejanje, DNK, lažno pozitivni rezultati, preiskovanja krvnih sledi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1474; Prenosov: 318
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Simulacije krvi in različne pripravke, podobne krvi in njihove fizikalne lastnosti uporabljamo kot pomoč študentom medicine in študentom visokih zdravstvenih šol. Pri kabinetnih vajah jim tako omogočajo čim bolj realne možnosti za učenje na ne invazivni način. Namen diplomskega dela je bil pridobiti recept za sestavno snovi, ki bi bila karakterno in fizikalno podobna krvi, ugotoviti razlike pri hitrosti pretoka skozi transfuzijski sistem, razliko v gostoti snovi, ter razlike v barvnih komponentah vseh testiranih snovi. Raziskovalna metodologija. V našem primeru smo uporabili svinjsko kri, ki je podobna človeški krvi. Uporabili smo eksperimentalno metodo dela, tako smo primerjali hitrost pretoka skozi transfuzijski sistem, gostoto in barvne komponente med krvjo živalskega izvora (svinjska), sestavljeno krvjo (kri iz živilskih barvil), višnjevim ter jagodnim sokom. Prikazali smo tudi način izračuna gostote snovi, ter ugotovili eno ali večkratno uporabnost istega transfuzijskega sistema. Rezultate smo tako ponazorili s pomočjo tabel, grafov in opisi. Rezultati. Ugotovili smo, da je izredno težko izdelati snov, ki bi bila fizikalno in funkcionalno podobna človeški krvi. Izkazalo se je, da je možno z določenimi recepti sestaviti snov, ki je podobna krvi po barvi in gostoti. Izmerjene vrednosti pri merjenju pretoka testiranih snovi skozi transfuzijski sistem so pokazale, da je odvisno od gostote snovi, če bo možna tri ali večkratna uporaba istega transfuzijskega sistema. Večja je gostota, manjše so verjetnosti za večkratno uporabo istega transfuzijskega sistema. Najbolj podobne rezultate svinjski krvi pri merjenju pretoka snovi smo dosegli s sestavljeno simulirano krvjo. Najmanj primerna snov kar se tiče hitrosti pretoka v primerjavi s svinjsko krvjo je višnjev sok. Jagodni sok je glede na izmerjeno gostoto dosegel relativno hiter čas pretoka. Pri primerjanju barv testiranih snovi smo ugotovili, da je jagodni sok najbolj podoben svinjski krvi. Priporočljiv je tudi za simuliranje v simulacijskem centru zaradi dostopnosti. Priporočljiva je tudi uporaba sestavljene krvi, vendar je časovno gledano priprava daljša, zato priporočamo uporabo jagodnega soka. Uporabo višnjevega soka odsvetujemo, ker rezultati preveč odstopajo od normalnih karakteristik testirane živalske krvi. Ugotovili smo, da se filter pri snovi z večjo gostoto bistveno hitreje zamaši kot pri snovi z manjšo gostoto. Transfuzijski sistem je možno uporabiti pri sestavljeni krvi dvakrat, vendar hitrost pretoka se upočasni za 51,7% pri svinjski krvi pa je razlika 52,28%. Sklep. Snovi, ki bi bile podobne človeški krvi in bi služile v študijske namene težko sestavimo. Na svetovnem spletu je dosti različnih receptov za pripravo krvi, ampak vse niso doprinesle pravih rezultatov, zato smo izbrali recept sestavljene krvi, ki smo ga uporabili v diplomskem delu. Je v povprečju poleg jagodnega soka najbolj primerna snov za simulacijo prave človeške krvi. Možno je pridobiti podobne in realne rezultate pri simulacijah krvi, kot s pravo človeško krvjo. Glede merjenja pretoka je najbolj priporočljiva sestavljena snov, ki smo jo uporabili pri raziskavi, ker ima fizikalno podobne lastnosti živalske krvi. Podobne so vsekakor karakteristike barve in gostote. Menimo, da je to prava izbira in doseg realnih rezultatov ob uporabi simulirane krvi.
Ključne besede: Simulacije krvi, kri, karakteristike krvi, simulacija, simulacije v medicini, sestavljena kri, gostota krvi, merjenje gostote, svinjska kri, živalska kri
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1226; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Imunska trombocitopenija je pridobljena avtoimunska bolezen, za katero je značilna večja uničenost trombocitov, motnje dozorevanja megakariocitov z zmanjšano proizvodnjo trombocitov in morebitnih zapletov hemoragije. Resnična incidenca imunske trombocitopenije v svetu ni znana. Pri zdravstveni negi pacienta s trombocitopenijo je pomembno, da upoštevamo pacientovo nagnjenost h krvavitvam in s tem večjo možnostjo krvavitve. Namen diplomskega dela je predstaviti imunsko trombocitopenijo in s študijo primera ugotoviti negovalne probleme, ki se pojavljajo pri pacientu z imunsko trombocitopenijo. Metodologija raziskovanja: Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, smo izvedli študijo primera. Za prikaz podatkov je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Rezultati: Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon v grobem zagotavlja celovito obravnavo pacienta z imunsko trombocitopenijo. Z izpostavljenimi negovalnimi problemi, smo ugotovili, da vsi negovalni problemi ne zasedejo na lestvici prioritete enakega mesta. Najbolj prioriteten problem je nevarnost poškodbe, saj so krvavitve najbolj značilen simptom imunske trombocitopenije. Sklep: Medicinske sestre, ki se ukvarjajo s pacienti z imunsko trombocitopenijo potrebujejo veliko znanja, spretnosti in sposobnosti, da prepoznajo negovalne probleme, načrtujejo, izvajajo in vrednotijo zdravstveno nego, a vendar mora biti vsak pristop holističen in kakovostno izveden. Z ukrepi in zdravstveno vzgojo poskušamo preprečiti krvavitve, tako, da obvarujemo pacienta pred poškodbami, pravočasno odkrijemo krvavitve in nudimo pomoč ob krvavitvah.
Ključne besede: imunska trombocitopenija, kri, pacient, medicinska sestra, negovalni problemi, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 07.12.2015; Ogledov: 4094; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Matične celice so zelo raznovrstna skupina celic, ki se lahko razvije v več kot dvesto različnih vrst človeškega telesa. Prisotne so skoraj v vseh tkivih in se sprožijo, če je potrebno. Matične celice, odvzete ob rojstvu iz popkovine novorojenčka, imajo izjemno sposobnost prilagajanja in delitve, zato so velik potencial za obnavljanje telesa in kasnejšo uporabo za zdravljenje nekaterih bolezni. Namen: Predstaviti postopek odvzema popkovnične krvi po porodu. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako ženske gledajo na možnost odvzema in shranitve matičnih celic, koliko se jih namerava za ta postopek odločiti, kje so se z možnostjo shranitve matičnih celic prvič seznanile in če poznajo ponudnike bank v Sloveniji, ki se s tem ukvarjajo. Opravili smo tudi intervjuja z dvema pacientkama, ki sta se za postopek odvzema in shranitve matičnih celic odločili ob rojstvu njunega otroka. Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature. Pri zbiranju podatkov smo upoštevali anonimnost anketirank. Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor (OE Varstvo žensk), med pacientkami, ki so ta dan obiskale svojega izbranega ginekologa. Vprašalnik je bil sestavljen iz 14 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V sklopu raziskave smo obiskali eno izmed zasebnih bank v Sloveniji, ki se ukvarja s hrambo matičnih celic, to je družba Neocelica. Predstavili so nam potek dela, predstavitev podjetja, s kom sodelujejo in kako bodoči starši, ki se odločijo za hrambo matičnih celic, z njimi navežejo prvi stik. Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da odvzem in hramba matičnih celic v Sloveniji nista dovolj dobro poznana anketirancem. Analiza rezultatov nam je pokazala, da starost, izobrazba in vrsta zaposlitve bistveno ne vplivajo na odločitev o odvzemu in hrambi matičnih celic. Prišli smo do zaključka, da starši, ki načrtujejo družino, premalo vedo o možnosti odvzema matičnih celic ob porodu, slabo poznajo ponudnike bank v Sloveniji in ne poznajo dovolj dobro razlike med javno in zasebno banko. Prav tako ne vedo zadosti o tem, kaj matične celice v telesu predstavljajo in kakšnemu zdravljenju so namenjene.
Ključne besede: matične celice, popkovnična kri, banka popkovnične krvi, hramba
Objavljeno v DKUM: 28.02.2013; Ogledov: 3806; Prenosov: 507
Celotno besedilo (3,04 MB)