Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Ključne besede: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,77 MB)

Opis: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Ključne besede: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1428; Prenosov: 238
Celotno besedilo (2,81 MB)

Opis: V magistrski nalogi bomo s teoretičnega vidika preučili področje finančnih tveganj, opredelili njihove lastnosti ter prikazali učinkovitosti modelov za tržno vrednotenje izpeljanih finančnih instrumentov. Spoznali in preučili bomo tudi metode za obvladovanje finančnih tveganj. V nadaljevanju bomo na primeru skupine Krka proučili, analizirali in primerjali finančne kazalnike ter se osredotočili na obvladovanje tveganj. Tako bomo z raziskavo poslovanja skupine Krka prišli do ugotovitev, na osnovi katerih bomo potrdili ali zavrnili naše hipoteze. V skupini Krka stabilnost poslovanja zagotavljajo z aktivnim upravljanjem s tveganji. Zaradi mednarodne razvejanosti izvoznih in uvoznih poslov je skupina Krka izpostavljena zlasti tveganju zaradi sprememb deviznih tečajev in kreditnemu tveganju. Eden od ključnih dejavnikov nihanja (rasti ali padca) terjatev v evrih je prevrednotenje terjatev zaradi krepitve ali slabitve posameznih valut, v katerih ima skupina Krka terjatve. Valute, katerim nihanj je skupina Krka izpostavljena, so ruski rubelj, romunski lej, hrvaška kuna in druge. Da je vpliv sprememb deviznih tečajev na rezultat skupine Krka čim manjši, se uporablja zavarovanje z navadnimi terminskimi pogodbami, zavarovanje odprtih terjatev skupine do kupcev pri kreditni zavarovalnici in z bančnimi garancijami ter akreditivi.
Ključne besede: finančna tveganja, izpostavljenost finančnim tveganjem, obvladovanje finančnih tveganj, finančni instrumenti, merjenje tveganj, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje
Objavljeno v DKUM: 24.04.2018; Ogledov: 2014; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Plačilna nedisciplina je v sodobnem gospodarstvu zelo razširjen pojav, s katerim se srečujejo vsa podjetja. Za uspešno obvladovanje terjatev mora podjetje ustrezno določiti kreditne pogoje, spremljati bonitetne ocene kupcev in imeti stalen nadzor nad gibanjem terjatev. Podjetja lahko izbirajo med različnimi načini izterjatve. Postopek izterjave je priporočljivo začeti s pisnim in telefonskim opominjanjem, v skrajnem primeru pa s sodno izterjavo. Možni načini izterjave terjatev so še asignacija, cesija, faktoring in kompenzacija ali pobot. Slednji je kot oblika obveznega večstranskega pobota tudi zakonsko določen. Uvedba pobota v slovensko zakonodajo je pripomogla k zmanjšanju medsebojne zadolženosti poslovnih subjektov. Uporaba faktoringa, ki omogoča zelo kratek rok poplačila terjatev, pa se vedno bolj povečuje. Področje plačilne discipline v Sloveniji urejajo predvsem Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Kodeks poslovnofinančnih načel. Kljub temu pa je plačilna nedisciplina še vedno zelo razširjen pojav. Čeprav primerjava pravočasnih plačnikov podjetij kaže, da je delež teh nad evropskim povprečjem, se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo. Primerjava plačilnih navad Slovenije in Hrvaške kaže, da se obe državi srečujeta s težavo dolgoročnih neplačanih obveznosti. Pošta Slovenije posveča obvladovanju terjatev in kreditnega tveganja posebno pozornost. Največji delež predstavljajo zamude plačil do 30 dni, skupna vrednost terjatev pa se je zadnja leta nekoliko povečevala. Čeprav stanje ni skrb vzbujajoče, je pa vsekakor potreben ustrezen nadaljnji nadzor nad terjatvami, s ciljem zmanjševanja skupne vrednosti terjatev.
Ključne besede: terjatve, kreditno tveganje, plačilna disciplina, izterjava.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1574; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V času svetovne krize in zaostrenih gospodarskih razmer se je povečalo tveganje tudi pri poslovanju finančnih institucij. Vsaka finančna ustanova mora obvladovati tveganja pri svojem poslovanju, tako kreditna, tržna kot operativna. Največji delež tveganja odpade na kreditno tveganje, ki mu je bilo v diplomskem seminarju posvečenega največ prostora. V diplomskem seminarju smo želeli izpostaviti pomen upravljanja s kreditnim tveganjem v banki. Banka mora predvsem oceniti, kakšna je možnost, da bo posojeni denar oziroma financirani predmet dobila poplačan. Pred financiranjem je torej nujno potrebno oceniti, kakšno tveganje obstaja, da stranka mogoče ne bo mogla ali ne bo hotela poplačati obveznosti. Za obvladovanje kreditnega tveganja se banke poslužujejo različnih tehnik odkrivanja možnosti plačila oziroma neplačila. S tem področjem se v bankah ponavadi ukvarja oddelek bonitete oziroma področje »Upravljanje s kreditnimi tveganji«. Zaposleni v bonitetni službi ocenjujejo posamezna podjetja, ki želijo financiranje, na podlagi klasičnih finančnih analiz, ugotavljanja bonitete strank in predvsem ugotavljanja, ali je stranka sposobna ustvariti dovolj denarnega toka, da bo potencialne obveznosti lahko plačevala. S poglobljeno analizo smo pridobili dodatna znanja s področja ugotavljanja bonitete in plačilne sposobnosti podjetij.
Ključne besede: tveganja, tveganje v bankah, kreditno tveganje, upravljanje tveganj, analiza tveganj.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2017; Ogledov: 1167; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,13 MB)