61. OBVLADOVANJE IN UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA V POSLOVNI BANKISimon Seršen, 2009, undergraduate thesis Abstract: Z namenom, da ohranijo konkurenčno prednost banke ponujajo nove inovativne produkte. Pri tem se soočajo z različnimi tveganji. Da ne propadejo, morajo celovito obvladovati vsa tveganja. Največje in najpomembnejše tveganje, s katerimi se banke soočajo, je kreditno tveganje. Opredelimo ga kot verjetnost, da posojilojemalec ne bo poravnal obveznosti iz kreditne pogodbe ob zapadlosti.
Keywords: Banke, kreditno tveganje, Baselski standardi
Published in DKUM: 08.06.2010; Views: 2341; Downloads: 215
 Full text (467,29 KB) |
62. VPLIV FINANČNE KRIZE NA BANČNI SISTEMDanijela Markoč, 2009, undergraduate thesis Abstract: Slika nove svetovne finančne krize postaja vse bolj jasna. Njeno izhodišče iz ozkega področja slabih hipotekarnih posojil se je postopoma razširila na druge finančne trge in številne države pahnila v recesijo. Pričetek finančne krize lahko enačimo z množičnim begom vlagateljev s finančnega trga, ki se na več trgih zaradi vsesplošne panike pojavi istočasno. Proučila sem dejavnike, ki vplivajo na bančni sistem. Na kratko sem analizirala bančni sistem ter preučila posledice finančne krize na le-tega z vidika plačilne nediscipline, kreditnega krča, možnosti najema posojil v kriznem obdobju in raznih državnih intervencij oz. pomoči.
Keywords: finančna kriza, nacionalizacija, kreditni krč, finančna nedisciplina, kreditno tveganje, boniteta
Published in DKUM: 17.02.2010; Views: 3797; Downloads: 658
Full text (516,49 KB) |
63. POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE V TURISTIČNI AGENCIJI XSimona Karničnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Smo v času gospodarske krize, ko vsi ugibajo, ali je smiselno najemati kakršnikoli kredit ali je s tem pametno še počakati. V negotovih časih je namreč težko predvideti, kako se bodo razmere obrnile. Banke na trgu ponujajo le še kredite v evrih in nič več v švicarskih frankih. Poleg vsega tega je potrebno kredit zavarovati še nekoliko bolj kot nekoč. Banke kreditojemalca vzamejo še bolj pod drobnogled. Pribitki na obrestne mere so višji, ker tudi banke potrebujejo denar. Torej, četudi obrestne mere padajo, se stroški za najetje kredita dvigujejo.
Prav zaradi tega je pred najetjem katerega koli kredita za kateri koli namen potrebno, da si vzamemo dovolj časa in obiščemo čim več ponudnikov ter zberemo čim več ponudb.
Čeravno je kriza, si želimo privoščiti počitek nekje na lepšem. Postavi se vprašanje: kako poplačati aranžma? Ravno zaradi tega, sem se odločila, da povzamem to v moji diplomi in se osredotočim na ponudbo turistične agencije in jo primerjam s ponudbo v izbrani banki. Iz primera se izkaže, da je v dani situaciji kredit v turistični agenciji »X« ugodnejši.
Keywords: banka, kreditno tveganje, potrošniški kredit, turistična agencija, izterjava dolgov.
Published in DKUM: 12.01.2010; Views: 2385; Downloads: 208
Full text (1,40 MB) |
64. NAMENSKI POTROŠNIŠKI KREDITI BANKE XLeja Kuzmič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Dandanes obstaja veliko različnih finančnih produktov, ki so na voljo posameznikom, da kljub premajhnim prihodkom zadovoljujejo svoje potrebe.V Sloveniji je kredit še vedno najbolj razširjen in tudi največkrat uporabljen finančni produkt. Kreditiranje prebivalstva je pomemben del poslovanja slovenskih bank. Zaradi velike konkurence morajo banke pri izvajanju svoje kreditne aktivnosti minimizirati vsa tveganja, katerim so izpostavljena. Uspešno upravljanje s kreditnim tveganjem, ki je najpomebnejše, omogoča, da bodo banke dosegle pričakovane rezultate.
Keywords: banka, bančni sistem, bančni posli, bančna načela, kredit, kreditna ponudba, kreditno tveganje, komitent.
Published in DKUM: 01.12.2009; Views: 2197; Downloads: 209
Full text (272,98 KB) |
65. FINANČNA ANALIZA PRI OBVLADOVANJU KREDITNEGA TVEGANJA NA PRIMERU MEDNARODNE FINANČNE INŠTITUCIJEZorica Divković, 2009, undergraduate thesis Abstract: Kreditna dejavnost bank je povezana s tveganjem, da kredit ne bo vrnjen in da obresti po kreditu ne bodo poplačane. To tveganje je lahko večje ali manjše glede na boniteto posojilojemalca oz. glede na obseg kredita. Kakovostna analiza kreditne sposobnosti je temelj uspešnega obvladovanja omenjenega tveganja. Banka mora pred odobritvijo vsake naložbe oceniti, koliko je komitent sposoben izpolnjevati obveznosti do banke. Tudi na praktičnem primeru skupine Istrabenz smo lahko videli, kako pomembno je, da banka ves čas trajanja pravnega razmerja spremlja rednost poravnavanja obveznosti komitenta in še posebej kako iz leta v leto posluje. Ne samo, da je potrebno obravnavati tekoče poslovanje ampak tudi predvidevati gibanja v prihodnje in v tem smislu ukrepati. Zato tudi banke upnice skupine Istrabenz že nekaj časa iščejo rešitve in način, kako bi izterjale svoje terjatve do Istrabenz skupine.
Keywords: Slovenski bančni sistem, vrste tveganja, kreditno tveganje, dejavniki kreditnega tveganja, ekonomski kazalniki.
Published in DKUM: 27.11.2009; Views: 3075; Downloads: 278
Full text (758,76 KB) |
66. VPLIVI NOVEGA KAPITALSKEGA SPORAZUMA PRI KREDITIRANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V NOVI KBMMetka Hojs, 2009, undergraduate thesis Abstract: Podjetniki, ki so prerasli fazo ustanovitve v svojem življenjskem ciklu in so v fazi razvoja in rasti podjetja, so svoje največje težave pri poslovanju strnili v dve ključni točki. Pri širitvi poslovanja kot prvo težavo navajajo pridobitev ustreznih kadrov. Zanimivo je, da je bil v raziskavi o financiranju MSP v Sloveniji leta 2002 ta problem izpostavljen kot bolj žgoč od pričakovanega, ki bi naj bil največji pri razvoju podjetja, to je financiranje. Podjetniki so težave pri dostopu do virov financiranja postavili šele na drugo mesto.
MSP so v Evropi in v Sloveniji izjemen potencial za gospodarstvo. Njihov obstoj in delovanje ob drugih dejavnikih pomembno pogojuje tudi ustrezno finančno okolje in viri financiranja. Dolžniško financiranje v obliki bančnih kreditov je za MSP najbolj dostopen vir kapitala, kljub temu, da je drag in v omejenih količinah. Danes, v času finančne krize in na pragu recesije, so se pogoji za pridobitev bančnih kreditov za MSP še zaostrili. K temu so v določeni meri prispevale tudi spremembe in določila novega kapitalskega sporazuma Basel II ter zahteve evropske direktive CAD3, ki od poslovnih bank zahtevata kapitalsko ustreznost, prilagojeno boniteti komitentov in podrobno opredelitev vseh tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Težko bi trdili, da je vpliv Basla II za kreditiranje MSP ugoden. Zaradi individualne presoje tveganosti vsakega bančnega posla posebej, so na slabšem predvsem mlada podjetja in tista s slabimi finančnimi rezultati poslovanja. Kreditiranje MSP je s strani bank ocenjeno kot zelo tvegano, ker vedno obstaja možnost prepletanja podjetniških financ z zasebno porabo. Pri odobravanju kreditov MSP banke izdelajo bonitetno oceno podjetja na osnovi preteklih poslovnih rezultatov ter načrtovanih bodočih poslovnih izidov za najmanj eno leto, pri dolgoročnem kreditiranju pa tudi do pet let. Zelo pomembno je, da podjetnik posreduje bančnemu delavcu čim več informacij o svoji dejavnosti, poslovnih partnerjih in trgih, na katerih posluje ter predstavi bodoče načrte za razvoj in rast podjetja in ponudi ustrezno zavarovanje za predlagani kreditni posel.
Evropa na čelu z Evropsko komisijo se zaveda pomena MSP za evropsko gospodarstvo, zato namenja MSP veliko pozornost in milijone evrov finančne pomoči za financiranje obratnega kapitala, za izvajanje mednarodnih poslov, za internacionalizacijo, za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter za okoljevarstvene naložbe. Finančna sredstva so MSP na voljo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, v obliki subvencij, donacij in garancij ter v obliki jamstev. MSP pa morajo poznati pot do informacij o virih, ki so na razpolago, načine kako do njih dostopati in vedeti kateri so zanje v dani situaciji razvoja podjetja pravi in najugodnejši.
Preživetje finančne krize in recesije lahko primerjamo z golim preživetjem v naravi, kjer preživijo samo najboljši. Menim, da bodo to krizo preživela tista MSP, ki bodo imela pravo idejo, jasne cilje, aktivno delovanje, motivirane zaposlene, ki bodo uspela vzpostaviti uspešna partnerstva in najti pravo banko.
Keywords: Financiranje, Mala in srednje velika podjetja, Kreditno tveganje, Bančni krediti, Basel II, Kapitalske zahteve, Finančna kriza, Zavarovanje
Published in DKUM: 24.11.2009; Views: 3056; Downloads: 234
Full text (644,17 KB) |
67. POMEN KVALITATIVNIH PODATKOV PRI ODLOČITVAH O KREDITIRANJU NA PRIMERU BANKEAndreja Kladnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Banke so pri svojem poslovanju najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju, zato temu tveganju namenjajo največjo pozornost. Slabo upravljanje s kreditnim tveganjem je namreč eden največjih vzrokov propada bank ter bančnih kriz. Eden izmed pogojev za dobro upravljanje s kreditnim tveganjem je tudi kvalitetno odobravanje kreditov.
Pri odobravanju kreditov posojilojemalcem je banka zelo previdna. Odločitev banke, ali bo podjetju odobrila kredit, je odvisno od njegove bonitete. Le-to določi z analizo pridobljenih finančnih in nefinančnih podatkov o posojilojemalcu. Z analizo finančnih podatkov banka ugotovi finančni položaj podjetja in njegovo sposobnost vračanja kredita, z analizo nefinančnih podatkov pa sposobnost podjetja za nadaljnji razvoj.
Za sprejetje kvalitetne odločitve o kreditiranju je pomembno, da se upoštevajo tako finančni kot nefinančni podatki o podjetju, saj le tako lahko banka dobi celovit vpogled v poslovanje podjetja. Banke pri odločitvah o kreditiranju poleg ugodnega finančnega položaja upoštevajo tudi druge dejavnike, kot so položaj podjetja v industriji, dejavnost podjetja, vodstvo oz. menedžment podjetja itd. Pomembnost kvalitativnih (nefinančnih) podatkov narašča in so vključeni tudi v interno metodologijo razvrščanja komitentov, vendar pa v celotni bonitetni oceni v primerjavi s finančnimi (kvalitativnimi) podatki zavzemajo bistveno manjši ponder. Tako odločitve o kreditiranju še vedno temeljijo na ugodnem finančnem položaju podjetja.
Keywords: kvalitativni podatki, kvantitativni podatki, kreditna sposobnost, boniteta, kreditno tveganje, kreditna analiza, transakcijsko kreditiranje, odnosno kreditiranje, finančni izkazi, računovodski kazalniki, kreativno računovodstvo
Published in DKUM: 19.10.2009; Views: 2487; Downloads: 250
Full text (277,13 KB) |
68. ZAVAROVANJE IN IZTERJAVA TERJATEV V NLB D.D. LJUBLJANAFrancka Biščak Mlakar, 2009, undergraduate thesis Abstract: Banke pri svojem poslovanju večinoma razpolagajo z denarjem svojih komitentov, na drugi strani pa ta denar posojajo kreditojemalcem. Pri tem se banka sooča z različnimi tveganji, ki se med seboj prepletajo in so medsebojno povezana. Prav zato se pri svojem poslovanju ne odloča o tem ali bo tveganje sprejela ali ne, temveč o tem, v kolikšnem obsegu se mu bo izpostavila.
Prav iz tega razloga banke aktivno prevzemajo in upravljajo s tveganji, saj jim to zagotavlja prihodek in obstoj. Spremljanje kreditnega tveganja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne zadoščata več za učinkovito in varno poslovanje bank. Pri tem se moramo zavedati, da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji, precejšnjo konkurenčno prednost in s tem možnost ustvarjanja zahtevanih donosov.
Tako je upravljanje s kreditnim tveganjem bistvenega pomena za uspešnost vsake finančne institucije, upravljanje s tveganji pa najpomembnejša bančna dejavnost, ki mora biti vgrajena v globalno politiko banke.
Keywords: ključne besede
banka, tveganja, likvidnost, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, vrsta zavarovanja, slabe naložbe, izterjava.
Published in DKUM: 19.06.2009; Views: 5651; Downloads: 760
Full text (268,32 KB) |
