51. UČINKOVITO OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ V PODJETJUMatej Javornik, 2010, undergraduate thesis Abstract: Finančna tveganja predstavljajo za globalno delujoča podjetja velik izziv. Njihovo uspešno upravljanje zahteva od vseh deležnikov v podjetju mnogo strokovnega znanja in predvsem izkušenj, saj sta finančno in gospodarsko okolje vedno bolj nepredvidljiva. Stari vzorci se spreminjajo, saj prihajajo na trg novi igralci in zgodovina se pojavlja v novi obliki. Valute spreminjajo svojo vrednost, inflacijske težnje ponekod zamenjuje problem deflacije, cene surovin postajajo vedno bolj špekulativne in nanje ne vpliva le narava ampak tudi človekov način življenja. Mnogo podjetij zapade v finančne težave zaradi nepravilne finančne strukture in neustrezne izpostavljenosti do kupcev.
Na vse te izzive poizkušamo odgovoriti v diplomskem delu, kjer se najprej posvetimo teoretičnemu raziskovanju in ga vedno predstavimo tudi s praktičnega vidika, s čimer je materija bolj jasna in transparentna. Na primeru globalnega podjetja Nestle, ki deluje v prehranski industriji poizkušamo analizirati večino finančnih tveganj, s katerimi se takšno podjetje danes sooča in hkrati ugotoviti, ali je njihovo poslovanje uspešno. Hkrati ugotavljamo, da je področje upravljanja finančnih tveganj za podjetje izredno pomembno.
Keywords: Finančno tveganje, valutno tveganje, obrestno tveganje, kreditno tveganje, obrestna zamenjava, obrestna kapica, terminski trg, izvedeni instrumenti, opcija, VAR model.
Published in DKUM: 15.12.2010; Views: 3246; Downloads: 549
 Full text (2,56 MB) |
52. VPLIV SOLVENTNOSTI II NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR V EUMarjan Inkret, 2010, final seminar paper Abstract: Zavarovalništvo je pomemben člen finančnega sistema, saj nudi razne oblike zavarovanja pred določenimi tveganji. Pri svojem poslovanju zavarovalnice izrabljajo učinek diverzifikacije in vsote velikih števil, kar občutno zmanjša tveganja. Njihove naložbe, še posebej pa dolgoročne, so izrednega pomena za narodno gospodarstvo in prispevajo velik delež k velikosti BDP.
Razvoj na vseh področjih je s seboj prinesel tudi nova tveganja. Star sistem Solventnosti I je tako prišel do faze zastarelosti, zato so inštitucije Evropske unije začele priprave na uvedbo posodobljenega sistema, imenovanega Solventnost II.
Solventnost II temelji deloma na prejšnji uredbi poslovanja zavarovalnic, prav tako pa tudi na modernejšem pristopu, ki določa poslovanje bank (imenovanem Basel II). Še največja podobnost z bančno direktivo je struktura treh stebrov, ki skrbi za celostni pristop pri upravljanju s tveganji. Pri vpeljavi Solventnosti II se uporablja Lamfalussyjev proces, pri katerem sodelujejo evropske institucije kot so Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament pri pripravah, predlogih in potrditvah.
Pričakovani vplivi vpeljave Solventnosti II so večja povezanost evropskega zavarovalniškega trga, večja varnost potrošnikov, večja medsebojna konkurenca, novi in inovativni produkti, večja transparentnost poslovanja in boljši nadzor. Negativne posledice vpeljave pa bi lahko bili visoki administrativni stroški ter dajanje prednosti večjim zavarovalnicam.
Keywords: Ključne besede: diverzifikacija, vsota velikih števil, upravljanje tveganj, zavarovalno tveganje, tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, Solventnost I, Solventnost II, Basel II, Lamfalussyjev proces, Evropska komisija, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine - CEIOPS, Odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine - EIOPC, zahtevani solventnostni kapital – SCR, minimalni zahtevani kapital – MCR, interni model, standardni model, pozavarovanj
Published in DKUM: 03.12.2010; Views: 4127; Downloads: 560
Full text (975,04 KB) |
53. METODOLOGIJA KREDITNEGA OCENJEVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V KRIZNIH POGOJIHSuzana Lešnik, 2010, master's thesis/paper Abstract: Finančna kriza s katero se ukvarja ves svet, je zamajala svetovno gospodarstvo in bančni sistem. Čeprav sta evropski in slovenski bančni sistem poslovala bistveno manj tvegano kot ameriški, je finančni sektor pod velikim pritiskom. Središče načrtovanja je v takšnih okoliščinah nedvomno usmerjeno prav v posledice finančne krize.
Tveganja v bankah so danes po vsem svetu deležna večje pozornosti kot kadarkoli v preteklosti. Raziskave dokazujejo, da so tudi v finančnih institucijah končno spoznali pomen upravljanja s tveganji. Propadi številnih finančnih institucij so tudi slovenske banke postavili na trdna tla in jih prisilili k učinkovitemu spremljanju tveganj.
Glavni namen magistrske naloge je opredeliti kreditno tveganje v poslovni banki v času finančne krize in predstaviti razširjeni model za ocenjevanje kreditnega tveganja, pri tem pa izpostaviti vse kriterije, ki so ključni za prepoznavanje kreditnega tveganja v banki.
V drugem poglavju magistrske naloge podajamo teoretične osnove kreditnega tveganja v banki in pojasnimo definicijo krize. Opredelimo tveganja, ki jim je izpostavljeno poslovanje banke ter posebno pozornost namenimo opredelitvi kreditnega tveganja.
V nadaljevanju magistrske naloge, v tretjem poglavju predstavljamo model za ocenjevanje kreditnega tveganja v Novi KBM d.d., ki je prilagojen v letu 2009 na finančno krizo. Model je v prvih točkah tretjega poglavja podkrepljen s teoretičnimi osnovami poznavanja procesov zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tveganja in presojanja kreditne sposobnosti.
V četrtem poglavju magistrskega dela posebno pozornost namenimo konkretizaciji modela kreditnega tveganja in sicer na primeru financiranja gradbenih projektov. V tem poglavju izpostavimo problematiko nepremičninskega trga in plačilne nediscipline med gradbenimi podjetji, predstavimo model za ocenjevanje bančnega tveganja pri financiranju gradbenih projektov v Novi KBM d.d. ter model konkretiziramo na celotni finančni analizi podjetja X.
Keywords: banka, kreditno tveganje, finančna kriza, kreditna sposobnost, model, Nova KBM d.d., finančna analiza, boniteta, plačilna nedisciplina, gradbeništvo, gradnja za trg
Published in DKUM: 25.11.2010; Views: 3479; Downloads: 0 |
54. KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJUVesna Kovač, 2010, undergraduate thesis Abstract: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje.
Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna.
Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev.
K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Published in DKUM: 22.09.2010; Views: 3271; Downloads: 283
Full text (610,28 KB) |
55. POSOJILNA POLITIKA BANKRobert Hernet, 2010, undergraduate thesis Abstract: Osnovna funkcija banke je zbiranje presežnih denarnih sredstev in prenos le-teh k deficitnim ekonomskim celicam. Takšno posredništvo prinese banki največji delež prihodkov, vendar pa je pri tem potrebno uspešno obvladovati tveganja. Banka se pri vsaki sklenitvi kreditnega posla z dolžnikom izpostavi kreditnemu tveganju. Zato morajo bančniki sprejeti jasne kriterije za sprejemanje odločitev o naložbah, kajti vse naložbe imajo določeno verjetnost, da se ne bodo poplačale. Banke lahko z dobro strategijo opravijo izbiro med posli, ki jih bodo opravljale, pri tem pa morajo določiti tudi stopnjo dobičkonosnosti, ki jo banka pričakuje glede na izpostavljenost različnim kreditnim tveganjem.
Posojilna politika naj zadeva področja, kot so: ciljni trgi, sprejemanje in plasiranje finančnih naložb, struktura in izpostavljenost kreditnega portfelja, oblikovanje cene kredita, upravljanje kreditnega tveganja, proces odobravanja kreditov in odgovornost oseb za odobravanje, izvajanje in poročanje o kreditih. Zagotoviti je treba, da so aktivnosti kreditiranja prilagojene vpeljani posojilni politiki. Takšna politika mora biti jasno določena in zapisana, skladna z zakonskimi zahtevami in obstoječimi postopki v banki. Politika in postopki, ki so pravilno razviti in vpeljani, omogočajo banki vzdrževati zdrave standarde odobravanja kreditov, spremljati in kontrolirati kreditno tveganje, ustrezno oceniti nove poslovne priložnosti ter odkriti in ustrezno spremljati problematične kredite.
Keywords: poslovna banka, bančne storitve, krediti, posojilo, tveganja v bačništvu, kreditno tveganje, kreditni potencial, boniteta, kreditna sposobnost, zavarovanje kreditov, obrestna mera, cena kredita
Published in DKUM: 27.08.2010; Views: 2412; Downloads: 268
Full text (491,71 KB) |
56. MULTIFAKTORSKI MODEL KREDITNEGA TVEGANJA BANČNEGA PORTFELJASandra Soršak, 2010, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih desetletjih je bilo veliko sredstev v najvecjih svetovnih bankah namenjenih razvoju internih modelov, ki bi bolje ocenili financno tveganje ter dolocili potreben ekonomski kapital. Glavni namen diplomske naloge je predstaviti pomen kreditnega tveganja za portfelj bancnih ustanov. Posebna pozornost je namenjena multifaktorskemu modelu, ki sta ga razvila Thomas C. Wilson in korporacija McKinsey & Company, ki z ekonometricnim pristopom povezuje makroekonomske spremenljivke s kreditno boniteto posameznega komitenta.
Keywords: Bančna tveganja, kreditno tveganje, tveganje portfelja, multifaktorski model
Published in DKUM: 23.08.2010; Views: 2416; Downloads: 293
Full text (565,16 KB) |
57. INFORMACIJSKA PODPORA PRI OCENJEVANJU BONITETE KOMITENTA V BANKIPetra Fišer, 2010, undergraduate thesis Abstract: To diplomsko delo zajema več področij, ki se med seboj povezujejo. Osrednja tema je informacijski sistem, ki se nanaša na ugotavljanje bonitete komitenta. V prvem delu sem opredelila tveganja, ki nastanejo pri poslovanju banke in kako jih le-te obvladujejo. Ker obstaja več vrst tveganj sem se omejila na kreditno tveganje, ki sem ga podrobneje predstavila. Sporazum Basel II pa je bil odgovor na vedno večja tveganja.
V drugem delu sem podrobneje predstavila pojem bonitetna ocena. Navedla sem kazalnike in podatke, ki so potrebni za izračun bonitetne ocene ter opredelila dejavnike bonitet podjetja. Opisala sem bonitetne razrede in vpliv Basla II na presojo bonitete podjetja.
V tretjem delu sem predstavila informacijski sistem v banki X, ponudnika programske opreme Adacta d.o.o. ter informacijsko povezavo z zunanjimi viri informacij.
V četrtem delu sem predstavila bonitetno dejavnost v Sloveniji. Ker je ta že zelo razširjena in ima veliko različnih virov informacij, sem se omejila le na nekatere. To so: spletni portali E-bonitete, IBON, GVIN.com; Bonitetna hiša I d.o.o. in institucija, ki je prav tako prisotna tudi kot spletni portal AJPES.
V zadnjem petem delu sem podrobneje predstavila slovenski informacijski sistem bonitet (SISBON).
Keywords: Kreditno tveganje, Basel II, bonitetna ocena, informacijski sistem, Adacta d.o.o., zunanji viri informacij, e-bonitete, IBON, AJPES, GVIN.com, bonitetna hiša I d.o.o., SISBON.
Published in DKUM: 16.08.2010; Views: 3581; Downloads: 497
Full text (4,26 MB) |
58. BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZELucija Kokot, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bančno kreditiranje podjetij tekom finančne in gospodarske krize v teoretičnem poglavju obravnava vrste bančnih kreditov podjetjem, pojasnitev pojma kreditnega tveganja ter zahteve kapitalskega sporazuma Basel II glede kapitalske ustreznosti bank. Poleg predpisanega količnika kapitalske ustreznosti morajo banke za varnost svojega poslovanja poskrbeti tudi z natančno preučitvijo kreditne sposobnosti potencialnega kreditojemalca ter zahtevami glede ustreznega kreditnega zavarovanja.
V okviru tretjega poglavja je govora o svetovni finančni in gospodarski krizi, o dogajanju na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih kreditov pred izbruhom ter širitvijo krize v ostale dele sveta in v ostale sektorje gospodarstva. Povzeli smo najpomembnejše vzroke in povode, ki so posredno pripeljali do razmer, v katerih se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo.
Četrto poglavje prikazuje analizo bančnega kreditiranja podjetij pred in tekom svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji in evroobmočju. Primerjali smo podatke o obsegu odobrenih posojil in njihovi strukturi v letih 2006, 2007, 2008 ter 2009. Posebej smo analizirali tudi gibanje bančnih posojil podjetjem po posameznih panogah ter finančni položaj slovenskih podjetij in njihove zamude pri poravnavanju obveznosti do bank. V nadaljevanju četrtega poglavja smo primerjali podatke o posojilnih obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in evroobmočju ter ugotavljali vzroke vse večjih razlik med njimi.
Ob koncu diplomskega dela smo povzeli najpomembnejše ukrepe Vlade Republike Slovenije za premostitev kreditnega krča in spodbuditev bank k oživljanju kreditne aktivnosti. S predstavitvijo treh najpomembnejših ukrepov smo želeli prikazati prispevek države k reševanju likvidnostnih težav slovenskih podjetij.
Keywords: bančni krediti, kreditno tveganje banke, kreditna sposobnost in boniteta podjetij, zavarovanje kredita, svetovna finančna in gospodarska kriza in kreditiranje podjetij, protikrizni ukrepi.
Published in DKUM: 03.08.2010; Views: 2717; Downloads: 475
Full text (794,95 KB) |
59. UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKITanja Coklin, 2009, undergraduate thesis Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.
Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala.
Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami.
Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Keywords: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Published in DKUM: 12.07.2010; Views: 4733; Downloads: 518
Full text (680,99 KB) |
60. NOTRANJE REVIDIRANJE OBVLADOVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V SLOVENSKIH BANKAHSimon Bračič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava teoretični in praktični vidik notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v slovenskih bankah. V teoretičnem delu je podrobneje proučeno notranje revidiranje obvladovanja kreditnega tveganja, ki zaradi poslovanja v svetovnih razsežnostih, velike konkurence in tekmovalnosti med bankami, novih vrst tehnologije in storitev ter zaradi odmevnih nepravilnosti v nekaterih bankah vse bolj pridobiva na pomenu. Za učinkovito obvladovanje kreditnega tveganja morajo imeti banke oblikovan celovit sistem notranje kontrole, dobro organizirano službo notranje revizije, ki obvladovanju kreditnega tveganja namenja veliko pozornosti. Postala je nepogrešljiva sestavina vsake banke, saj ima pomembno vlogo pri obvladovanju in zmanjševanju kreditnega tveganja. Notranji revizorji upravi svetujejo, kako izpolniti notranji kontrolni sistem, politiko in postopke za obvladovanje kreditnega tveganja. V praktičnem delu je na podlagi pridobljenega znanja iz teoretičnega dela praktično prikazan postopek notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Ta se začne z načrtovanjem, sledita izvajanje in poročanje o ugotovitvah notranjega revidiranja obvladovanja kreditnega tveganja v izbrani banki. Diplomsko delo je zaključeno z zaključnimi mislimi o obravnavani tematiki.
Keywords: Ključne besede: notranje revidiranje, notranji revizor, notranja kontrola, služba notranje revizije, obvladovanje, tveganje, kreditno tveganje v banki, obvladovanje kreditnega tveganja
Published in DKUM: 12.07.2010; Views: 2967; Downloads: 264
Full text (517,66 KB) |
