41. KREDITNA POLITIKAAndrej Bogdan, 2011, final seminar paper Abstract: Kreditna politika bank vsebuje pravila kreditiranja. Banke morajo preveriti kreditno sposobnost kreditojemalca, določiti stopnjo tveganja in kredit ustrezno zavarovati. To so ključni elementi kreditne politike. Pri preverjanju kreditne sposobnosti se banke zanašajo na zunanje informacije o finančnem položaju potencialnih kreditojemalcev. V pomoč pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca so bankam bonitetne ocene bonitetnih agencij, podatki iz sistema SISBON.
Banke lahko kredit poplačajo iz prihodkov kreditojemalca oz. njegovega denarnega toka, iz sredstev bilance stanja ali zastavljenih sredstev (garancij in poroštev), iz osebnega jamstva in poroštva lastnikov ter zavarovanja sklenjenega pri zavarovalnici.
V diplomskem seminarju smo predstavili elemente kreditne politike v teoriji ter prikazali javno dostopne podatke o kreditih dveh največjih slovenskih bank. Viri financiranja obeh bank so podobni, pri kreditnem portfelju pa smo zaznali majhne razlike. Razlogi v podobnosti portfelja najverjetneje izhajajo iz dejstva da sta obe banki v opazovanem obdobju bili v večinski lasti države.
Keywords: kreditna politika, vrste kreditov, kreditno tveganje, kreditni portfelj, bonitetna ocena, zavarovanje kredita
Published in DKUM: 14.03.2012; Views: 3892; Downloads: 297
 Full text (658,65 KB) |
42. OBVLADOVANJE KREDITNIH TVEGANJ V POSLOVNI BANKITina Žigart, 2011, undergraduate thesis Abstract: Poslovne banke so kot finančni posredniki med sprejemanjem vlog in dajanjem posojil neločljivo povezne s tveganji, ki se jim ne morejo izogniti, lahko pa vplivajo na obseg izpostavljenosti. Kreditno tveganje je najstarejše in eno najpomembnejših tveganj poslovnih bank, saj so slaba posojila zelo pomemben vzrok za propade bank.
Prepoznavanje, merjenje, vrednotenje in upravljanje kreditnega tveganja je resnično posel celotnega bančništva. Banke pri svojem poslovanju prevzemajo tveganja.
Diplomsko delo obravnava organiziranje upravljanja s kreditnim tveganjem v poslovni banki. Vsaka banka posebej mora organizirati upravljanje s tveganji po lastni presoji in zmožnostih, predvsem pa se mora model organiziranja upravljanja s kreditnim tveganjem oblikovati glede na informacijske zmožnosti banke in po njeni meri.
V drugem delu diplomske naloge so predstavljena finančna tveganja v poslovni banki, v tretjem delu pa kreditno tveganje. Četrto in peto poglavje bolj podrobno predstavljata kreditno tveganje, in sicer vrste kreditnih tveganj, njihovo analizo in modele obvladovanj le-teh. V šestem poglavju je predstavljena zakonodaja v zvezi s tveganji v poslovni banki, v sedmem poglavju pa so opisani modeli obvladovanja kreditnega tveganja na ravni banke Volksbank d.d.
Obstaja veliko tveganj, veliko možnih ciljev, veliko merjenj vsake dimenzije, veliko orodij in tehnik za obvladovanje tveganj, vendar ne obstaja najboljši način upravljanja tveganj, temveč je teh načinov več.
Keywords: Finančno tveganje, kreditno tveganje, vrste kreditnih tveganj, analiza kreditnih tveganj, modeli kreditnega tveganja, poslovne banke, banka Volksbank d.d.
Published in DKUM: 20.01.2012; Views: 2385; Downloads: 187
Full text (364,01 KB) |
43. KREDITI PRAVNIM OSEBAM-NA PRIMERU BANKE XTamara Grbac, 2011, final seminar paper Abstract: Banka je organizacija, katere glavna značilnost je zbiranje presežnih denarnih sredstev in dajanje kreditov. Pod določenimi pogoji nudi kratkoročne in dolgoročne kredite tako fizičnim kot tudi pravnim osebam.
Za uresničitev določenega cilja velikokrat ne zadostujejo lastna sredstva, potrebno je pridobiti dodatna finančna sredstva, tukaj pa se pojavijo banke s ponudbo kreditov. Pri kreditnem razmerju gre za razmerje med upnikom in dolžnikom.
Banka pred odobritvijo kredita preveri bonitetno sposobnost komitenta z namenom zmanjšanja kreditnega tveganja. Kljub veliki previdnosti banka in podjetje ne moreta predvideti dogodkov, ki bi lahko negativno vplivali na vračilo kredita. Zato banka vse večjo pozornost namenja zavarovanju vračila kredita.
V diplomskem seminarju sem se osredotočila na ponudbo kreditov pravnim osebam. Opisala sem dolgoročne in kratkoročne kredite, bonitetno sposobnost podjetja in podrobneje postopek odobritve in vodenja kredita pravnim osebam.
Keywords: Ključne besede: kredit, kratkoročni kredit, dolgoročni kredit, kreditno tveganje, bonitetna sposobnost, kreditno zavarovanje.
Published in DKUM: 06.12.2011; Views: 1914; Downloads: 162
Full text (254,75 KB) |
44. POMEN IN VRSTE KREDITOV TER KREDITIRANJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKITanja Kranjec, 2011, final seminar paper Abstract: Za lažje razumevanje kredita je potrebno najprej ločiti med pojmoma posojilo in kredit. Že v rimskem pravu sta imela izraza različen pomen. Posojilo je samo vrsta kupčije, s katero med strankama nastane kreditno razmerje. Vsaka kupčija, pri kateri se stranki dogovorita, da sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni, imata za posledico nastanek kreditnega razmerja in s tem upnika in dolžnika. V primeru, da gre za posojanje denarnih sredstev, bi bil primernejši izraz posojilo. Kredit pa pomeni začasen prenos vrednosti od kreditodajalca na kreditojemalca. V slovenskem bančnem prostoru je v preteklih letih prišlo do velikih sprememb. Nove komitente banke pridobivajo s ponudbo ugodnejših storitev za komitente, z nastankom novih gospodarskih subjektov ali pa s privabljanjem komitentov konkurence. Pri tem pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje izgube kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da izpolni svoje finančne oziroma pogodbene obveznosti. Pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. Po drugi strani pa bo pri visokih obrestnih merah posledično prišlo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in posledično na brezposelnost.
Keywords: vrste kreditov, pomen kreditov, kreditna pogodba, kreditno razmerje efektivna obrestna mera, kreditno tveganje, študentski krediti, Nova Ljubljanska banka d.d.
Published in DKUM: 24.11.2011; Views: 4470; Downloads: 469
Full text (390,95 KB) |
45. OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJATjaša Ružič, 2010, final seminar paper Abstract: Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je predvsem posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli vzroka ne izpolni svoje pogodbene ali finančne obveznosti. Tveganje ima dve razsežnosti, ali bodo sredstva vrnjena ali ne, ter ali bodo vrnjena v roku kot je dogovorjeno med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Kreditno tveganje je z vidika nastanka potencialnih izgub najpomembnejše bančno tveganje, zato je njegovo učinkovito obvladovanje in upravljanje za poslovanje bank zelo pomembno.
Poleg kreditnega tveganja poznamo še vrsto drugih tveganj kot so: deželno, likvidnostno, obrestno, pravno, operativno in druga. Dejavniki kreditnega tveganja, so podlaga na kateri lahko pričnemo ocenjevati kreditojemalčevo sposobnost vračila izposojenih sredstev in meriti kreditno tveganje. Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so podjetje, okolje in panoga.
Kreditno tveganje lahko razvrstimo na tri vrste podtveganj: tveganje izpostavljenosti banke, tveganje izterjave neplačanega dolga ter tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Vse tri vrste podtveganj smo podrobneje pojasnili v 3 poglavju.
Banke poskušajo na različne načine obvladovati kreditno tveganje, ki jih lahko delimo na obvladovanje in merjenje kreditnega tveganja. Ugotavljanje, merjenje in spremljanje kreditnega tveganja ter bančni nadzor je marsikje tudi že računalniško podprt. Banka z merjenjem tveganja določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Poznamo več načinov za obvladovanje in upravljanje omenjenega tveganja. To so: ugotavljanje bonitete in kreditne sposobnosti kreditojemalca, razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, izpostavljenost banke, kreditne mape, pomen informacij v kreditnih poslih, kreditna analiza ter ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja. Zaradi treh osnovnih motivov banke je ocenjevanje omenjenega tveganja ključno, in sicer zaradi pravilnega zaračunavanja cene kredita, pravilnega določanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube. Bistven dejavnik za obvladovanje omenjenega tveganja je ugotavljanje bonitete kreditojemalca. Komitente banke razvrščajo v bonitetne razrede in predvsem na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja banke ocenjujejo na podlagi bonitetnih ocen komitenta. Z bonitetno oceno banka naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnjeval svoje obveznosti. Modeli za merjenje kreditnega tveganja se delijo na kvantitativni model ter kvalitativni model. Kvalitativni modeli so v primerjavi s kvantitativnimi modeli subjektivnega značaja, vendar kljub temu uporabno orodje za ocenjevanje kreditnega tveganja. Tveganje ocenjujejo z vidika faktorjev, ki so značilni za posamezne kreditojemalce (finančni vzvod, variabilnost dobička, ugled kreditojemalca,..) ter z vidika tržnih faktorjev, ki zadevajo vse kreditojemalce (višina obrestnih mer, poslovni cikel).
Katero vrsto zavarovanja kredita bo zahtevala banka od komitenta je odvisno od številnih dejavnikov kot so stroški zavarovanja, kvalitete zavarovanja, namena in ročnosti kredita, vrste kreditojemalca ter drugih dejavnikov. Poznamo različne oblike zavarovanja kredita kot so bančna garancija, poroštvo, hipoteka, patronatska izjava, prenos v zavarovanje ter pristop k dolgu.
Več kazalnikov opozarja, da se kreditno tveganje razmeroma hitro povečuje tudi v slovenskem bančnem sektorju. En od kazalnikov je naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev, višja pokritost terjatev z oslabitvami ter prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Kreditno tveganje je naraslo tudi na podlagi izpostavljenosti tujcem, pri katerih je delež zamud nad 90 dni v vseh zamudah te skupine komitentov v primerjavi z drugimi skupinami komitentov najvišja. Visok finančni vzvod imajo dejavnosti kot so gradbeništvo, promet, skladiščenje in poslovanje z nepremičninami. V letu 2009
Keywords: tveganje, kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, kreditna analiza, zavarovanje tveganj, stabilnost bančnega sektorja, upravljanje s tveganji
Published in DKUM: 09.11.2011; Views: 4802; Downloads: 579
Full text (575,08 KB) |
46. OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKAH IN MERTONOV MODELNina Polanec, 2011, master's thesis/paper Abstract: Banke se v okviru svojega delovanja srečujejo z vrsto različnih tveganj. Glavno med njimi je kreditno tveganje, saj izhaja iz osnovne dejavnosti banke, to je zbiranje in posojanje finančnih sredstev. Področje kreditnih tveganj je, kot tudi področja drugih tveganj, zakonsko urejeno skozi različne nadzorne institucije. Velikost tveganj v bankah je v tesni povezavi z ekonomskim dogajanjem oziroma ekonomskimi cikli. Ciklično gibanje gospodarstva pomembno vpliva na stabilnost bančnega sistema. Za večje doseganje le-te je kot posledica pomanjkljivosti dosedanjih zakonskih smernic nastala nova kapitalska ureditev BASEL III, ki bankam omogoča boljše obvladovanje tveganj. Za obvladovanje kreditnih tveganj je bankam ob zakonskih smernicah na voljo še vrsta različnih modelov, ki obravnavajo tveganost posameznega dolžnika, portfeljev ali banke. Za merjenje verjetnosti neplačila dolžnikovih obveznosti lahko banka uporabi Mertonov model, ki ga naj modificira v skladu z lastnimi potrebami.
Keywords: kreditno tveganje, gospodarski cikel, finančne krize, Basel III, merjenje kreditnega tveganja, Mertonov model
Published in DKUM: 29.06.2011; Views: 3570; Downloads: 508
Full text (1,53 MB) |
47. KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGAAsmir Žilić, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Keywords: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Published in DKUM: 04.05.2011; Views: 3330; Downloads: 404
Full text (315,61 KB) |
48. UGOTAVLJANJE BONITETE PODJETIJ V BANKIRomana Janžekovič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Banke so pri svojem poslovanju podvržene številnim tveganjem, med katerimi je najpomembnejše kreditno tveganje. Da bi ta tveganja v banki čim bolj obvladali, moremo dobro poznati svoje poslovne partnerje s katerimi poslujemo. Preveriti moramo njihove finančne in nefinančne izkaze. Vse te informacije so vključene v bonitetno oceno podjetja. Poznavanje bonitete podjetja nam omogoča mnogo lažji in hitrejši način dostopanja do kakovostnih informacij, ki jih v poslovnem svetu potrebujemo o podjetju.
Banke ocenjujejo kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditnega tveganja na podlagi bonitetnih ocen komitentov. Ta ocena nam pove, kako je podjetje sposobno ustvarjati prihodnje denarne tokove in ali bo podjetje v prihodnje sposobno poravnavati finančne obveznosti. Za kompleksno oceno bonitete podjetja moremo zraven podatkov o preteklem poslovanju podjetja (finančni podatki, bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) pridobiti tudi nefinančne podatke, tako imenovane mehke podatke (značilnosti podjetja, vodstva, panoge, tehnologije, zaposlenih, okolja…). Prihodnje poslovanje podjetja, njegov potencial, položaj na trgu, sposobnost vodstva, konkurenčne prednosti so podatki, ki sestavljajo le del bonitete podjetja. Da pridemo do teh podatkov mora komitent razkriti banki številne informacije o svojem podjetju, ki pa lahko sodijo tudi v poslovno skrivnost.
Namen diplomskega dela je bil, da prikažem postopek, po katerem bančni analitik v bonitetni službi poslovne banke razvršča komitente v bonitetne razrede in določa zgornje meje zadolževanja. V prvem delu sem predstavila predvsem teoretična spoznanja o proučevanju bonitete podjetja (tveganja, finančna analiza in boniteta podjetja). V drugem delu diplomskega dela pa sem uporabila analitični pristop, naredila sem finančno analizo podjetja XY d.o.o., kjer sem se posluževala predvsem količinskih in kakovostnih dejavnikov.
Keywords: podjetje, banka, kredit, presoja kreditne sposobnosti, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta podjetja
Published in DKUM: 07.03.2011; Views: 3699; Downloads: 507
Full text (679,96 KB) |
49. TVEGANJA BANČNIH POSLOVJure Rozman, 2010, undergraduate thesis Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Najpomembnejše tveganje bančnega poslovanja je kreditno tveganje, ki naj bi bilo razlog za kar 50-60% problemov, ker dolžniki ne morejo odplačati obresti ali vrniti posojila. Pri svojem poslovanju pa se banke srečujejo tudi z ostalimi tveganji kot so: likvidnostno, operativno, sprememb obrestne mere, valutno in deželno tveganje. Učinkovito obvladovanje teh tveganj je enako pomembno kot obvladovanje kreditnega tveganja. Tveganja bančnega poslovanja se medsebojno prepletajo in so v soodvisnosti.
Tveganjem bančnega poslovanja se ni mogoče izogniti. Z uporabo primernih politik in metodologij pa je mogoče ta tveganja minimizirati in obvladovati. Pomembne novosti je na področju obvladovanja tveganj prinesel kapitalski sporazum Basel II. Aktivno obvladovanje in upravljanje tveganj predstavlja za banko pomembno konkurenčno prednost in ustvarjanje dobičkov. V času finančne krize se močno kaže pomembnost učinkovitega obvladovanja tveganj. V tem času so se pokazale tudi določene pomanjkljivosti obstoječih kapitalskih standardov Basel II ter potreba po bolj trdnih kapitalskih in likvidnostnih standardih. V ta namen Banka za mednarodne poravnave že pripravlja nove kapitalske standarde Basel III.
Keywords: kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje, operativno tveganje, valutno tveganje, deželno tveganje, obvladovanje tveganj, Basel II, CRM tehnike.
Published in DKUM: 11.02.2011; Views: 3867; Downloads: 244
Full text (401,04 KB) |
50. RAZISKAVA KREDITNEGA TVEGANJA S POMOČJO NEVRONSKIH MREŽBernarda Šenk, 2008, dissertation Abstract: Aktivno upravljanje s tveganji je nujno za vsako podjetje, katerega cilj je dolgoročni obstoj in konkurenčnost na trgu. Ignoriranje kreditnega tveganja oziroma premajhno posvečanje (pozornosti) temu problemu lahko podjetje pripelje v resne težave, še posebno v času recesije. Mehanizem odloga plačila omogoča dobavitelju nadzorovati finančno stabilnost kupca, kar je v primeru prodaj brez odloga plačila onemogočeno. Vsa podjetja se pri prodaji z odlogom plačila srečujejo z zamudami, ki so pri izpolnitvah pogodbenih obveznosti v poslovni praksi pogoste. V pričujočem delu analiziramo tiste informacije, ki podjetjem izboljšajo napovedi o verjetnosti in zamudi poravnavanju računov. Tega problema smo se lotili tako, da smo ocenjevali zamude z različnimi empiričnimi modeli.
V raziskavo smo vključili kazalnike bonitete kupcev in osebnostne lastnosti njihovih odgovornih oseb ter predhodne zamude pri plačilih. Pokazalo se je, da so osebnostne lastnosti zelo pomembne v odnosu kupec — dobavitelj. V tem odnosu medsebojno zaupanje, ki temelji na vestnosti, lahko vodi do povečanega obsega sodelovanja. Raziskava je potrdila, da bodo osebe, ki so bolj vestne, z večjo verjetnostjo vestno izpolnjevale obveznosti. Če ima direktor višje izražen nivo vestnosti in s tem tudi faceto izpolnjevanje obveznosti, bo to podjetje svoje obveznosti plačevalo svojemu dobavitelju z večjo verjetnostjo v dogovorjenem roku plačila. Hkrati s tem pa si bo to podjetje bolj verjetno poskušalo izboljšati boniteto, posledično pa bo imelo lažji in cenejši dostop do finančnih virov pri bankah.
Modelski rezultati kažejo, da sta najboljši napovedovalki zamud prvi dve predhodni zamudi, sledijo oblika podjetja, leto, produktivnost zaposlenega (dodana vrednost in skupni prihodki na zaposlenega), plačilni pogoji (dnevi vezave kratkoročnih poslovnih obveznosti in dnevi odloženega plačila), odprtost za izkušnje in izpolnjevanje obveznosti.
Pri analizi kreditnega tveganja s pomočjo kazalnikov bonitete podjetij in faktorji bonitete je bila najboljša splošna regresijska nevronska mreža (GRNN). Za analizo povezave dimenzij osebnosti in poddimenzij vestnosti z zamudami pa je bila najboljša nevronska mreža z večplastnimi perceptroni (NN z MLP), ki vsebuje eno skrito plast. Ravno tako smo dobili najučinkovitejše ocenjevanje zamud, kjer so vključeni vsi faktorji in predhodne zamude, z linearno nevronsko mrežo, s splošno regresijsko nevronsko mrežo (GRNN) in nevronsko mrežo z večplastnimi perceptroni (NN z MLP). V vseh primerih pa je bila najslabša nevronska mreža z radialno osnovno funkcijo (RBFNN).
Keywords: kreditno tveganje, nevronske mreže, boniteta, kazalniki, osebnost, vestnost, faktorska analiza, zamude.
Published in DKUM: 05.01.2011; Views: 3680; Downloads: 305
Full text (1,95 MB) |
