Search the digital library catalog

Abstract: Finančni trg teorija običajno deli na trg kapitala in trg denarja. Vendar pa v praksi deluje še eden, njima enakovreden trg, kreditni trg, ki vključuje ves bančni sektor. Kreditno tveganje je eno temeljnih in tudi eno najstarejših tveganj s katerimi se banke srečujejo pri svojem poslovanju. To je tveganje, ki predstavlja možnost, kreditojemalec ne bo hotel ali mogel poravnati svojih kreditnih obveznosti do kreditodajalca. Da bi bilo kreditno tveganje čim manjše, imajo banke razvit cel sistem oziroma politiko rokovanja s kreditnim tveganjem. Upravljanje kreditnega tveganja v prvi fazi zajema ocenjevanje oziroma merjenje kreditnega tveganja, v okviru katere se oceni kreditna sposobnost oziroma boniteta kreditojemalca ter višina kredita in doba kreditiranja. Identifikaciji in merjenju kreditnega tveganja sledi faza obvladovanja kreditnega tveganja v kateri se kreditno tveganje spremlja. Pri vzpostavitvi funkcije obvladovanja kreditnih tveganj je pomembno, da se zagotovi njena neodvisnost in pristojnost. Zadnjo fazo predstavlja nadzor kredita, v kateri banka konstantno spremlja tako stanje kreditne sposobnosti kreditojemalca kot tudi zavarovanje kredita, ki ga je določila v predhodnji fazi. Zavarovanje pred kreditnim tveganjem sega daleč v zgodovino. Kreditno zavarovanje je način, s katerim banke zmanjšajo kreditno tveganje. Ločimo med stvarnimi in osebnimi kreditnimi zavarovanji. Stvarna kreditna zavarovanja delimo na kreditna zavarovanja na nepremičninah (hipoteka, zemljiški dolg, ...), na premičninah in na pravicah. Med osebna pa uvrščamo poroštvo, bančno garancijo in zavarovanje kredita pri zavarovalnici. Najpogosteje se pri zavarovanju kreditov uporabljajo hipoteka, menica, depoziti, zavarovanje pri zavarovalnici, poroštvo, ... Banka instrument zavarovanja izbere glede na tveganost naložbe. Pametno, predvsem pa primerno izbran instrument znižuje kreditno tveganje na minimum. Strategija in procesi upravljanja s tveganji ter struktura in organizacija funkcij upravljanja s tveganji predstavljajo bistvo dobre politike rokovanja s kreditnimi tveganji. Takšno, dobro, politiko vodi tudi Banka Celje d.d., ki pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja in je aktivna na področju kreditnega poslovanja tako doma kot v tujini. Banka Celje svoje kreditne naložbe usmerja k manj tveganim komitentom, dejavnostim in državam. Izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanja kreditnih terjatev.
Keywords: kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje kreditnega tveganja, instrumenti zavarovanja, Banka Celje d.d
Published in DKUM: 11.11.2013; Views: 2773; Downloads: 447
Full text (610,81 KB)

Abstract: Intrum Justitia uvršča Slovenijo med države z urgentno rizičnostjo plačila in kar 72% podjetij so v letu 2012 imela likvidnostne težave zaradi zamud pri plačilih. Za izpolnjevanje načela plačilne sposobnosti so podjetja dolžna izvajati procese celovitega upravljanja z riziki in kreditno politiko. Za zavarovanje pred kreditnim tveganjem so na razpolago instrumenti, ki nudijo različne oblike zaščite, odvisno ali gre za komercialne ali finančne posle. Nekateri med njimi nudijo tudi do 100% kritja, drugi samo zavezo, da bo terjatev poplačana, temu vzporedne so tudi cene posameznih instrumentov. Med najbolj priljubljenimi so zavarovanja vnaprej s prejetimi avansi, bančnimi garancijami in akreditivi. Velik delež, skoraj 60% malih podjetij svojih terjatev sploh ne zavaruje. Za kreditna zavarovanja se največ odločajo srednje velika in velika podjetja. Preventivno funkcijo zaščite nudijo bonitetne informacije, ki so priporočila o poslovanju potencialnih kupcev oz. prodajalčevih dolžnikov. Za zavarovanje komercialnih poslov pri tekočem poslovanju na limit nudijo specializirane zavarovalnice kreditna zavarovanja. Cene teh zavarovanj se gibljejo med 0,05 in 1,75% mesečne premije na celotno vrednost prodaje. Po analizi trendov lahko rečem, da ima Slovenija izrazito velik delež pobranih premij v BDP-ju, v povprečju 0,11%, medtem ko imajo ostale opazovane države skupaj v povprečju 0,03%. V obdobju krize in po njej je viden pozitiven trend pobranih premij, ki se bo po moji oceni nadaljeval vse do izboljšanja plačilne discipline vzporedno z oceno plačilnega indeksa.
Keywords: kreditno tveganje, instrumenti zavarovanja, bonitetne informacije, plačilna disciplina, kreditno zavarovanje
Published in DKUM: 15.10.2013; Views: 2314; Downloads: 198
Full text (484,56 KB)

Abstract: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Keywords: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Published in DKUM: 07.06.2013; Views: 2442; Downloads: 2

Abstract: Smo v obdobju izjemne negotovosti in krize zaupanja. Živimo v času največje krize po drugi svetovni vojni. Gospodarske razmere v domačem in mednarodnem okolju so izredno slabe, finančna in politična kriza v Sloveniji pa trenutno situacijo, v kateri živimo, samo še zaostrujeta. To dejstvo ne velja le za Slovenijo temveč za celotno Evropo in preostali del sveta. Slovenija se je znašla v kreditnem krču, iz katerega nekako ne vidimo izhoda, saj se vrtimo v začaranem krogu od gospodarske krize z začetkom gradbeniškega kolapsa, slabšanja portfelja bank, slabših bonitetnih ocen, nedostopnosti do virov financiranja ter posledično bančnega zaostrenega kreditiranja v zelo omejenem obsegu. V nadaljevanju to povzroči manjše investicije in razvoj pri podjetjih, ki zaradi nedostopnosti do virov ne morejo zagnati prepotrebnih investicij in s tem ponovnega gospodarskega razvoja. Moje magistrsko delo je prikaz kreditnih tveganj v času finančne krize in nekaterih rešitev za oživitev kreditiranja na področju gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. Osrednji del magistrskega dela sloni na pregledu izvajanja protikriznih ukrepov v Sloveniji in pregled spodbud za zagon kreditiranja tako v finančnem kot v gospodarskem sektorju. Slovenija je le del vseevropske gospodarsko-finančne krize in je vključena v EU in deluje v okviru smernic, sprejetih v vrhu Evrope. V pričujočem delu so predstavljene tudi spodbude in rešitve, ki jih izvajajo v EU in sprejete strukturne reforme za izhod iz krize.
Keywords: Kreditno tveganje, zavarovanje kreditnega tveganja, protikrizni ukrepi, spodbude za kreditiranje, jamstvena shema, subvencija
Published in DKUM: 19.03.2013; Views: 1453; Downloads: 184
Full text (663,88 KB)

Abstract: V disertaciji obravnavamo najstarejšo obliko finančnega tveganja, to je kreditno tveganje. Ko se kreditnemu tveganju izpostavljajo sodobne banke v močno medsebojno povezanem finančnem sistemu, se ustvarja prostor za nastanek sistemskega tveganja. Kapital banke je v tovrstnih razmerah še odgovorneje postavljen v vlogo varovala pred prenašanjem nepričakovanih izgub med bankami. Baselski sporazumi v vsaki svoji različici krepijo odvisnost zahtevanega kapitala od prevzetega tveganja. S tem nastane potreba po zelo natančni kvantifikaciji tveganj, ki jih je prevzela banka. Kvalitetna in ustrezna ocena parametrov tveganja v nekem portfelju je tako temeljni pogoj delujoče in učinkovite kapitalske regulacije. Izboljšanje klasifikacijske sposobnosti modela kreditnega tveganja, temeljnega graditelja v procesu ocene kapitalskih zahtev, bi tako lahko prispevala k izboljšanju učinkovitosti ugotavljanja kapitalskih zahtev. Disertacija predstavlja doprinos k védenju o kreditnem tveganju na področju portfelja potrošniških kreditov prebivalstvu. Za namen obvladovanja kreditnega tveganja s pomočjo klasifikacije kreditnih vlog je bilo v literaturi predstavljenih veliko kvantitativnih metod, med najpopularnejšimi so statistične metode. Razloge za priljubljenost logistične regresije, ki je v praksi najbolj uporabljana metoda za vprašanje modeliranja kreditnega tveganja na portfeljih kreditov prebivalstvu, gre iskati predvsem v poznavanju metode, preprostosti uporabe ter zadovoljivih rezultatih glede na potrebno ekspertno znanje. Kljub temu ne gre za najboljšo rešitev. Logistična regresija ima številne pomanjkljivosti, kar se pokaže tudi v tej disertaciji, kjer jo uporabimo za izdelavo primerjalnih modelov. Literatura nakazuje, da lahko boljšo klasifikacijsko sposobnost dosežejo tehnike nelinearnih metod, denimo metode podpornih vektorjev, nevronskih mrež, mehke logike itd. Osnovna teza te disertacije je, da klasifikacijski model za portfelj kreditov prebivalstvu, ki izključno ali deloma uporablja metodo samoorganizirajočih se mrež, deluje bolje kot klasični model, ki je logistična regresija. Najprej smo ocenili model z uporabo metode LVQ, ki je metoda iz družine samoorganizirajočih se mrež. Nato smo ocenili primerjalne modele. V disertaciji se posvetimo tudi vprašanju definiranja kvalitete modela, ki je ključno za možnost primerjave med dvema različnima rešitvama. Pokazano je, da je klasifikacijska točnost lahko najboljša mera kvalitete modela, saj ne posega pristransko v rezultat modela. Če pri interpretaciji rezultata modela ni potrebno vnašati nobene subjektivnosti, potem velja tudi, da dobi uporabnik enoznačen in transparenten odgovor o razvrstitvi kreditnih vlog. Ob primerjavi obeh alternativ se osnovna teza disertacije izkaže kot utemeljena, saj je model LVQ dosegel višjo klasifikacijsko točnost kot primerjalni model. Uspešnost metode pripisujemo prisotnosti nelinearnosti v podatkih. Pomen prispevka disertacije se kaže v možnosti takojšnjega prenosa ugotovitev v prakso. Uporaba metode, ki izboljšuje klasifikacijsko sposobnost modela kreditnega tveganja, predstavlja za banke možnost znižanja prihodnjih stroškov zaradi slabih kreditov ter znižanja oportunitetih stroškov zaradi zavrnitve potencialno dobrih kreditov. Uporaba izboljšanih modelov kreditnega tveganja prispeva k večji stabilnosti bančnega sistema in izboljšanem razmerju med dejanskim tveganjem v portfelju in zahtevanim kapitalom. Disertacija je predstavljena v slovenskem jeziku, s čimer utrjuje in razvija slovensko terminološko zakladnico.
Keywords: kreditno tveganje prebivalstva, verjetnost neplačila, samoorganizirajoče se mreže, vektorska kvantizacija
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 4184; Downloads: 709
Full text (1,95 MB)