Search the digital library catalog

Abstract: V preteklem desetletju se je med leti 1997 do 2007 nominalna vrednost vseh kreditov evropskih bank podvojila (iz 9.441 milijard CHF na 19.996 milijard CHF). V istem obdobju se je vrednost kreditov v tuji valuti skoraj potrojila (iz 558 milijard CHF na 1.627 milijard CHF). Švicarska nacionalna banka (SNB) ocenjuje, da je bila decembra 2007 vrednost kreditov nominiranih v CHF znotraj evroobmočja 238 milijard CHF, v drugih evropskih državah pa 122 milijard CHF. Krediti v CHF so za slovenske in druge kreditojemalce članic EU posebni iz dveh razlogov. Prvič, kreditojemalci se dodatno soočajo še z valutnim tveganjem. Druga posebnost kredita v CHF se kaže v statusu CHF kot globalne varne valute, ki v času gospodarskega razcveta postopoma depreciira, v času krize pa močno apreciira. Tako je namen našega magistrskega dela, da se predstavijo posledice izpostavljenosti valutnemu tveganju pri kreditu v CHF oz. nasploh pri kreditu v tuji valuti. Iz tega razloga med seboj primerjamo vrednosti anuitet kredita v domači valuti (v našem primeru EUR) in kredita v tuji valuti (CHF). Ker je višina obrestnih mer pri posameznih kreditih zaupen podatek, smo kot obrestne mere pri izračunih kredita v EUR uporabili 6-mesečni EURIBOR, pri kreditih v CHF pa 6-mesečni LIBOR za CHF. Da bi dodatno izpostavili vpliv valutnega tveganja na kredit v sklopu izračunov predstavljamo tudi izračune, kjer uporabimo tako eno izmed notranjih oblik zavarovanja (ščitenje s pomočjo prihodkov v CHF) kot eno izmed zunanjih oblik zavarovanja (valutni terminski posli) pred valutnim tveganjem. Ker je problematika kredita v CHF zaradi valutnega tveganja doletela večino članic EU, predstavljamo tudi regulativne ukrepe in načine, preko katerih so se določene članice, med njimi je tudi Slovenija, soočile z reševanjem težav kreditojemalcev in kreditodajalcev kreditov v CHF. Iz predstavljenih rezultatov in rešitev ugotavljamo, da je valutno tveganje osrednja past kredita v CHF (kredita v tuji valuti). Rešitev ni, da se takšni posli nasploh prepovedo, ampak da regulatorji in kreditodajalci težijo k iskanju načinov, preko katerih bodo kreditojemalci primorani uporabiti eno izmed oblik zavarovanja valutnega tveganja ob sklenitvi kredita v tuji valuti.
Keywords: Varna valuta, valutno tveganje, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutni izvedeni terminski instrumenti.
Published in DKUM: 25.05.2017; Views: 2489; Downloads: 328
Full text (2,02 MB)

Abstract: Vsako podjetje je pri svojem poslovanju izpostavljeno različnim tveganjem. Tveganja so pojavljajo neodvisno od tega, kako veliko je podjetje, v kakšni industriji deluje in na katerih trgih se pojavlja. Nekatera tveganja, ki so jim podjetja izpostavljena, so skupna večini podjetij, nekatera pa so specifična in se razlikujejo glede na panogo in regijo v kateri se podjetje nahaja, glede na proizvodni proces, ipd. Podjetje mora za potrebe varnosti poslovanje razviti in uvesti sistem obvladovanja tveganj, ki predstavlja osnovo za učinkovito obvladovanje tveganj, za preprečevanje in zmanjševanje tveganj. Vzpostavitev sistema omogoča, da so tveganja, s katerimi se podjetje sooča pri svojem poslovanju pravočasno identificirana, temeljito obravnavana in analizirana, registrirana in redno nadzorovana. Učinkovito obvladovanje tveganj zmanjša verjetnost za nastanek nepredvidenih dogodkov. Magistrsko delo izpostavlja dve podjetji iz aluminijske industrije, natančneje iz podsektorja embalaže in aluminijskih tehničnih delov. To sta slovensko podjetje Rondal in nemško podjetje Aluminium Werke Wutöschingen. Podjetji sta si po strukturi proizvodnje in prodajnem asortimentu zelo podobni, medtem, ko obstaja med njima velika razlika v obsegu prodaje. Posebnost aluminijske industrije je velika izpostavljenost tržnemu tveganju, natančneje tveganju spremembe cen. Zaradi majhnosti podsektorja aluminijske embalaže in t.i. tehničnih delov iz aluminija, izstopa tudi izpostavljenost operativnemu tveganju, predvsem begu ključnih kadrov h konkurenci in posledično prenos znanja in poslovnih skrivnosti. Delo sestavljajo 4 vsebinski sklopi. Prvi sklop obravnava najpogostejša tveganja, s katerimi se srečujejo podjetja v aluminijski industriji. Gre za teoretično predstavitev tveganj. V drugem tematskem sklopu predstavljam postopke obvladovanja tveganj, ki je potrebno slediti, da bo obvladovanje tveganj v podjetju učinkovito. V tem delo predstavljam standard ISO 31000, Obvladovanje tveganja – načela in smernice. Sledi predstavitev vodnika COSO ERM – Integrated Framework. Gre za pomembna dokumenta, ki podajata smernice in načela za kvalitetno in učinkovito obvladovanje tveganj in sta koristna in uporabna za uporabo v praksi. Tretji sklop predstavlja aluminijsko industrijo, nekaj zanimivosti iz te industrije in uporabno vrednost aluminija. Predstavljen je trg aluminija, dejavniki tveganja ter načini in inštrumenti obvladovanja tveganja v aluminijski industriji. V četrtem, zadnjem tematskem sklopu analiziram in medsebojno primerjam poslovanje obeh podjetij z vidika izpostavljenosti tveganju in donosnosti poslovanja. Dobljeni rezultati so temelj za sklepanje značilnosti podsektorjev aluminijske industrije, aluminijske embalaže in tehničnih delov iz aluminija. Magistrsko delo preverja hipotezo, da je cena aluminija najpomembnejši dejavnik tveganja v aluminijski industriji. V ta namen je več prostora namenjenega predstavitvi cenovnega tveganja in načinu obvladovanja cenovnega tveganja.
Keywords: Kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, obvladovanje tveganj, LME, aluminij.
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 1589; Downloads: 198
Full text (1,40 MB)

Abstract: Banke so zaradi specifike svojega dela podvržene bančnim tveganjem, ki se jim ne morejo izogniti, zato je za njihov dolgoročni obstoj nujno njihovo obvladovanje. Banke se tveganj vedno bolj zavedajo, zato se njihovega obvladovanja lotevajo sistematično. V magistrski nalogi sem predstavila tveganja v bankah, in sicer kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje. Glede prepoznavanja posameznih tveganj v bankah je pomembno, da banke pravočasno prepoznajo vrste tveganj in ocenijo težo njihovega vpliva na svoje poslovanje. S tem, ko banka prepozna dejavnike tveganj, jih lahko tudi obvladuje. Banke obvladujejo tveganja s številnimi postopki in metodami za upravljanje tveganj, ki so specifične za vsako posamezno vrsto tveganja, kar sem prav tako predstavila v magistrski nalogi. Poseben poudarek v magistrski nalogi je namenjen davčnim tveganjem. Optimalno za poslovanje banke je, da banka kot davčni zavezanec za davek napove, obračuna in plača le toliko davka in na način ter v rokih, kot je določeno s posameznimi zakoni ali akti na podlagi zakona. V magistrski nalogi sem predstavila načine obvladovanja posameznih vrst tveganj v bankah. Največji poudarek je na obravnavi načina obvladovanja kreditnega tveganja, katero je tudi najbolj izpostavljeno tveganje v banki, ki se odraža v poslovnih bilancah bank in posledično v davčnih izkazih. Postopek izdelave davčnih bilanc v banki je povezan z zakoni in pravilniki, ki predpisujejo način izdelave posamezne davčne bilance in z Zakonom o davčnem postopku. Ker so poslovne bilance banke specifične glede na poslovne bilance drugih gospodarskih družb, sem jih tudi predstavila. Na podlagi primera izkaza poslovnega izida, predstavljenega v magistrski nalogi, sem predstavila obračun davka od dohodkov pravnih oseb za banko, kjer so predstavljene posebnosti davčne obravnave posameznih vrst odhodkov v bankah, ki so obravnavane drugače kot v drugih gospodarskih družbah. V magistrski nalogi sem posebej izpostavila vpliv bančnih tveganj na izdelavo davčnih obračunov - obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost in davka na finančne storitve. Nalogo sem zaključila s prikazom zunanjega obvladovanja davčnih tveganj, kjer sem tudi omenila najnovejši Pravilnik o podelitvi statusa zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Z analizo na podlagi ankete sem ugotavljala izogibanje davčnih tveganj v nekaterih slovenskih bankah. Omenjeni pravilnik predstavlja nadaljevanje t.i. Horizontalnega monitoringa – projekta Finančne uprave RS, ki bi naj predstavljal prijazen način sodelovanje bank s finančno upravo.
Keywords: Bančna tveganja, obvladovanje tveganj, kreditno, likvidnostno, tržno, obrestno, kapitalsko, operativno in davčno tveganje
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2230; Downloads: 265
Full text (1,80 MB)

Abstract: Banka je pri svojem delovanju izpostavljena raznim tveganjem, ki so na podlagi ocene tveganosti razvrščena na določeno stopnjo pomembnosti. Za pomembna tveganja je banka vzpostavila ustrezne procese in metodologije upravljanja in kontrole tveganj. Magistrska naloga temelji na procesih in delovanju sistema zgodnjih odkrivanj tveganj Raiffeisen Banke d.d., saj je banka v času globalne krize ugotovila, da je letni pregled stranke lahko premalo, in je vzpostavila sistem zgodnjega zaznavanja kreditnih tveganj, imenovan EWS. V nalogo smo prav tako zajeli študijo uporabe EWS sedmih bank v Sloveniji, z namenom čim bolj ucinkovito spoznati procese spremljanj tveganj v slovenskem bančnem sistemu. Sistem zgodnjega odkrivanja kreditnih tveganj oziroma EWS je modelsko orodje, ki na podlagi analize številnih indikatorjev opozarja na prihajajoča ekonomska in finančna tveganja. Budno spremljanje strank je ključnega pomena, saj je treba čim prej odkriti znake poslabšanja plačilne sposobnosti. Prav tako je ključnega pomena, da banka čim hitreje ukrepa in tako znižuje negativne učinke prevzetih tveganj. Ugotovili smo, da se v banki s procesom spremljave in upravljanja z EWS-om ukvarja enota, ki sodi v področje upravljanja s tveganji. Na podlagi anketnega vprašalnika smo preučili uporabo in značilnosti EWS-a pri drugih bankah. Raziskava je pokazala, da je v bančnem sistemu še nekaj neizkorišcenih priložnostih, saj vse banke v celoti še ne uporabljajo sistema EWS. Ugotovili smo tudi, da so vse analizirane banke pricele z uporabo EWS-a ali z dodatnim spremljanjem šele po letu 2009. Ključna ugotovitev raziskave je, da EWS zaznava številne signale, med katerimi so najbolj pogosti signali zamude, prezadolženosti podjetja in upad prihodkov. Na podlagi zgodnjega odkritja signalov, ki kažejo na prihodnje težave, lahko banka spremeni status podjetja in izvaja različne akcije ter ukrepe, namenjene zniževanju kreditnih tveganj. Prav tako smo spoznali, da banke z učinkovitim EWS-om in dobro prakso kreditnega spremljanja dosegajo boljše poslovne rezultate, saj lahko z učinkovitim EWS-om in skrbnim monitoringom institucija zniža oslabitve posojil za 10–20 odstotkov. V magistrskem delu tako predstavljamo sistem EWS, podajamo predloge za njegovo izboljšanje in predlagamo, da ga v procesih upravljanja s kreditnimi tveganji uporabljajo vse banke v Sloveniji.
Keywords: sistem zgodnjega zaznavanja tveganj, kreditno tveganje, upravljanje tveganj, signali tveganj, spremljanje tveganj, bančništvo.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1452; Downloads: 211
Full text (1,49 MB)

Abstract: V magistrski nalogi sem se posvetila obravnavi standardiziranega procesa odobritve potrošniškega kredita, ki ga odlikuje optimalen potek dela, z vključeno avtomatsko odločitvijo. Standardizacija je dejavnost vzpostavljanja usklajenih pravil in določil z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na danem področju. Standardizacija je nujna, ker predstavlja pogoj za avtomatizacijo. Kreditni proces sestoji iz procesa prodaje, procesa obravnave kreditne vloge, procesa spremljave in odplačila. Večina bank ima v svojih zalednih službah dobro organizirano in avtomatizirano tretjo fazo kreditnega procesa, t.j. proces spremljave, v okviru katerega banka izvaja obračun obresti, spremembe obrestnih mer, spremembe anuitet ipd. Druga faza kreditnega procesa, to je obravnava kreditne vloge, ki je bistveno bolj zahtevna in tudi tvegana, ker je povezana s sprejemanjem odločitev, pa se pogosto izvaja ročno in decentralizirano po poslovalnicah. V ročno izvajanih poslovnih procesih so poslovna pravila in navodila v glavah kreditnih referentov, kar povečuje možnost napak in zlorab, prav tako je čas obdelave kreditne vloge predolg, kar zmanjšuje konkurenčnost banke. Za večino bank so krediti največji in najbolj očiten vir kreditnega tveganja. Za zmanjšanje kreditnega tveganja je ključno dobro upravljanje s tveganji. Banke dobro poznajo tehnike upravljanja s kreditnim tveganjem, saj ima bančni sektor dolgo zgodovino izkušenj na tem področju. S kapitalskim sporazumom Basel II, ki daje velik pomen tehnikam za zmanjševanje kreditnih tveganj in s kapitalskimi olajšavami motivira banke k uporabi notranjih bonitetnih sistemov, so znova pridobili na pomenu modeli kreditnega točkovanja. Modeli kreditnega točkovanja napovedujejo verjetnost, da potencialni kreditojemalec bodisi ne bo poravnal svojih obveznosti ali da bo po določenem časovnem obdobju začel zamujati. Kreditna ocena bankam omogoča hitro in avtomatizirano odločanje, kar je glavna prednost modelov kreditnega točkovanja. Z vidika banke je avtomatizacija odločanja zlasti pomembna pri poslih z velikim številom strank in majhno maržo na enoto produkta, kar je značilno za potrošniške kredite. Na drugi strani, z vidika strank, hitre, transparentne in dosledne bančne odločitve pomembno vplivajo na izboljšanje uporabniške izkušnje. V empiričnem delu naloge, smo na osnovi razkritij iz letnih poročil bank za leto 2014, predstavili in analizirati prakso bank v EU na področju upravljanja in merjenja kreditnih tveganj. Iz vsake izmed 28 držav članic EU smo izbrali po 5 največjih bank, glede na višino bilančne vsote in jih analizirali z vidika uporabe modelov kreditnega točkovanja ter uporabe notranjih bonitetnih ocen za določanje potrebnega kapitala. Analiza vzorca bank je pokazala, da 71% bank držav članic, kreditno sposobnost prebivalstva ocenjuje s pomočjo modelov kreditnega točkovanja in da le 20% bank držav članic kredite prebivalstvu odobrava na podlagi standardiziranega in avtomatiziranega procesa odločanja. Glede na velik razkorak med deležem bank, ki uporabljajo modele kreditnega točkovanja in deležem bank, ki potrošniške kredite odobravajo s pomočjo avtomatiziranega odločanja se poraja upravičen pomislek, da banke v letnih poročilih avtomatiziranega odločanja o kreditu niso razkrile.
Keywords: standardizacija procesov, kreditno tveganje prebivalstva, modeli kreditnega točkovanja, avtomatizacija odločanja
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 1308; Downloads: 146
Full text (1,15 MB)