1. Analiza obrestnih mer kreditov v Sloveniji v času zviševanja obrestnih merPolonca Lampret, 2023, undergraduate thesis Abstract: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika.
V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM.
V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih.
V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Keywords: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 540; Downloads: 64
 Full text (2,74 MB) |
2. Cena obvladovanja kreditnega trgaJure Rogač, Franjo Mlinarič, 2014, professional article Abstract: Obvladovanje kreditnega tveganja je v času gospodarske krize, ko dve tretjini domačih podjetij zamuja s plačili (številna pa končajo v stečaju), pomembna konkurenčna prednost. Raziskavo smo osredotočili na celoten življenjski ciklus dolžniško-upniškega razmerja. Naš namen je bil identificirati najučinkovitejše oblike zavarovanja s pravnega in finančnega zornega kota, zato smo posebno pozornost namenili analizi zakonodajne podlage, spoštovanja poslovno-finančnih načel ter tveganjem oblikovanja bonitetnih informacij.
Keywords: krediti, kreditiranje, kreditno tveganje, boniteta
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 234; Downloads: 0 |
3. Hipotekarno bančništvoSabahate Bislimaj, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu opredelimo pojem hipotekarnega bančništva in obravnavamo modele hipotekarnega bančništva: tradicionalni model, model hipotekarne obveznice in model sekuritizacije. Po Moreju (2001) je bistvena razlika med njimi, da ima tradicionalni model zelo slabo razvit sekundarni hipotekarni trg ali pa ta sploh ne obstaja, medtem ko je med modelom hipotekarne obveznice in modelom listinjenja razlika predvsem z vidika tveganja. Po Glogovšku (1999) je hipotekarna banka specializirana ustanova, ki na eni strani daje posojila oziroma odobrava hipotekarne kredite (aktivni posel), na drugi strani pa išče dolgoročne finančne vire za refinanciranje odobrenih hipotekarnih kreditov (pasivni posel). Po Dimovskem in Grgorič (2000) hipotekarno bančništvo v največji meri služi predvsem nepremičninskemu financiranju. Tratnik (2006) trdi, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. S hipoteko se banka zavaruje, da bo dobila vrnjen kredit, ki ga je odobrila kreditojemalcu. Če dolžnik ne plačuje svojih obveznosti kredita, je banka kot hipotekarni upnik upravičena do realizacije hipoteke (zavarovanja).
Nato ugotavljamo vrste hipotek in hipotekarnih posojil ter analiziramo njihove funkcije in značilnosti ter postopke odobritve in razčlenimo razlike med hipotekarnim bančništvom in hipotekarnim posrednikom. Prav tako razdelamo še primarni in sekundarni hipotekarni trg: po Moreju (2002) s primarnim trgom pojmujemo trg, na katerem hipotekarne ustanove oziroma banke odobravajo hipotekarna posojila, preko sekundarnega trga pa se tovrstne institucije financirajo
Keywords: hipotekarno bančništvo, hipoteka in hipotekarni krediti, struktura poslovnih izkazov, primarni in sekundarni hipotekarni trg
Published in DKUM: 16.06.2021; Views: 1362; Downloads: 180
Full text (1,51 MB) |
4. Kreditni standardi za stanovanjske kredite in trg stanovanjskih nepremičnin v SlovenijiMojca Petek, 2018, master's thesis Abstract: Kredit že iz časov svojega nastanka pomeni zaupanje, ki ga kreditodajalec čuti do dolžniške strani. Pri uspešni odobritvi kreditnega procesa pride do kreditnega razmerja, ki omogoča nastanek sredstev na strani kreditojemalca za namensko porabo. To se običajno sklene za nakup večjih oz. sorazmerno velikih dobrin, ki jih v običajni- vsakodnevni porabi ne nakupujemo. Eden tovrstnih, običajno precej dobro načrtovanih, nakupov znotraj življenjskega cikla je tudi nakup stanovanjske nepremičnine.
Kreditna sposobnost posameznika in kreditni standardi sta pojma, ki sta pogosto zelo ozko povezana s nakupom stanovanjske nepremičnine. Posamezniku je namreč velikokrat kredit edina opcija za nakup stanovanjske nepremičnine, kjer pa se pot do pridobitve le-tega začne s preučevanjem kreditne bonitete (ocena sposobnosti plačila dolga), zavarovanjem kredita ter navsezadnje kreditnih standardov, ki so opredeljeni kot merila za odobritev kredita v banki ter so določeni pred dejanskimi pogajanji o določilih, pogojih kredita oz. dejansko odobritvijo oz. zavrnitvijo kredita.
Namen našega magistrskega dela je preučevanje povezave med stanovanjskim trgom in kreditnim trgom za financiranje nakupa stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2015, kjer ugotavljamo, da je spreminjanje standardov za pridobitev stanovanjskega kredita v preučevanem obdobju, povezano s spreminjanjem cen in prometa s stanovanjskimi nepremičninami v Sloveniji komaj na podlagi časovnega odloka za določen kvartal.
Ker predpostavljamo, da so določeni dejavniki vplivali na kreditne standarde bolj kakor drugi, znotraj magistrske naloge tudi preučujemo, kako so dejavniki tekmovalnosti med bankami, stroški sredstev in bilančne omejitve, obeti na nepremičninskem trgu, kreditno razmerje, nebančna konkurenca, pripravljenost bank za sprejemanje tveganj in zlasti kreditna sposobnost kreditojemalcev ter splošna gospodarska dejavnost vplivali na spreminjanje kreditnih standardov bank za pridobitev stanovanjskih kreditov. S pomočjo empiričnega raziskovanja se za namene potrditve prve hipoteze osredotočimo na povezavo med dejavnikoma kreditna sposobnost posojilojemalcev in splošna gospodarska dejavnost z kreditnimi standardi in ugotavljamo določeno stopnjo povezanosti pri obeh dejavnikih.
Splošno dejstvo težko popravljivega svetovnega finančnega in gospodarskega zloma, ki ga je za sabo pustila svetovna gospodarsko-finančna kriza z začetkom leta 2007/2008, pa je tudi pri kreditiranju posameznikov in kreditnih standardih pustila močne gospodarske posledice. Kreditni standardi so se v večini zaostrili, cene in promet z nepremičninami se je naglo spustil, okrevanje je bil počasen in ponekod zelo zapleten proces, ki se v letih po letu 2015 začel preobračati v proces počasnega okrevanja, ponovnega omiljenja kreditnih standardov, večje kreditne sposobnosti prebivalstva, rahlega dviga cen stanovanjskih nepremičnin in na koncu koncev tudi dviga življenjskega standarda in ponovno povišanih pričakovanj potrošnikov.
Keywords: kredit, kreditno razmerje, stanovanjski krediti, kreditni standardi, Anketa o bančnih posojilih, trg stanovanjskih nepremičnin, dejavniki kreditnih standardov, cene in promet stanovanjskih nepremičnin.
Published in DKUM: 10.07.2018; Views: 1804; Downloads: 186
Full text (936,89 KB) |
5. OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANKEdina Ljami, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico.
V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%.
Keywords: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1342; Downloads: 120
Full text (736,75 KB) |
6. STABILNO RAČUNANJE ENAKIH KREDITNIH ANUITETAleksander Golob, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljamo, kako stabilno računati enaka odplačila anuitetnega kredita s pomočjo računalnika. Obrazec za direktno računanje geometričnega zaporedja – znotraj formule za računanje anuitet – pri nizki obrestni meri vsebuje odštevanje dveh približno enakih števil, kar pomeni veliko relativno napako pri računanju z računalnikom v premični piki. Zato je smiselno uporabiti postopni način računanja členov geometričnega zaporedja, saj ta ne vsebuje odštevanja. Na ta način je število operacij sicer vezano na število kapitalizacijskih obdobij, vendar dobimo s tem direktno stabilen algoritem. Člene lahko računamo bodisi iz prvega člena geometričnega zaporedja bodisi rekurzivno. Do seštevka, ki predstavlja geometrično zaporedje lahko pridemo tudi z računanjem kombinacij in obrestnih mer. Zato preuredimo enačbo, ki jo uporablja Bohte (1995, str. 81) pri analizi zaokrožitvenih napak. Numeričen rezultat takšnega računskega postopka je eno izmed sosednjih števil točnega rezultata, s čimer dobimo enakovredno rešitev k Excelovi PMT funkciji. Prav tako enakovreden, vendar v primerjavi z Bohtejevim veliko bolj učinkovit, pa je algoritem, ki oblikuje izračune iz skupin obrestnih mer v dvojiških korakih in jih nato poveže.
Keywords: finančna matematika, krediti, geometrično zaporedje, numerične metode, analiza zaokrožitvenih napak, Excel-VBA, Octave (programski jezik)
Published in DKUM: 22.09.2016; Views: 1452; Downloads: 117
Full text (1,53 MB) |
7. Kreditno tveganje in finančne omejitve slovenskih podjetijPolona Kačičnik, Timotej Jagrič, 2014, original scientific article Abstract: Višja je verjetnost stečaja podjetja, bolj je podjetje finančno omejeno, njegova rast pa je nižja. Z uporabo objektivnega kazalnika dejanskega stečaja podjetij ugotavljamo kreditno tveganje slovenskih podjetij. Verjetnost stečaja je pojasnjena z individualnimi lastnostmi podjetja in makroekonomskimi spremenljivkami. Mikro podjetja imajo presenetljivo nižjo verjetnost stečaja kakor večja. Ker je kreditno tveganje tesno povezano s sposobnostjo podjetij, da pridobijo zunanje vire, proučujemo tudi finančne omejitve podjetij. Vpliv notranjih virov na rast podjetja se z dostopanjem do zunanjih virov financiranja zniža samo pri večjih, ne pa tudi pri mikro podjetjih. Tem pri zniževanju zunanje finančne omejenosti ne pomaga niti več premoženja, primernega za zastavo.
Keywords: podjetje, krediti, kreditiranje, kreditno tveganje, premoženje, stečaj, napovedi, raziskave
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 996; Downloads: 57
 Link to full text |
8. Večparametrski hierarhični model za oceno kreditnega tveganja : magistrsko deloRenato Puklavec, 2007, master's thesis Keywords: bančništvo, banke, bančno poslovanje, krediti, tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, optimizacija, informacijski sistemi, modeli, banking, banks, banking management, credit, risk, credit rating, reliability, optimization, information systems, models
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2662; Downloads: 154
Link to full text
This document has many files! More... |
9. Določanje bonitete banki : magistrsko deloBarbara Žagar, 2006, master's thesis Keywords: bančništvo, banke, bančno poslovanje, tveganje, krediti, regulacija, boniteta, bilanca stanja, poslovni izid, specializirane agencije, case study
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2355; Downloads: 179
Link to full text
This document has many files! More... |
10. FINANCIRANJE RASTOČIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ - NA PRIMERU PODJETJA AVTO NAD D.O.O.Anja Muhič, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem seminarju smo predstavili vire financiranja, ki so na razpolago na slovenskem finančnem trgu za mala in srednje velika podjetja. Danes je znano, da predstavljajo mala in srednja podjetja najbolj dinamičen del gospodarstva, torej so v svojem delovanju bolj prilagodljiva v primerjavi z velikimi podjetji.
Lastniki malih in srednje velikih podjetij so za preživetje primorani pridobiti različna finančna sredstva, ki pa so povezana z različnimi stroški. Ravno preskrba finančnih sredstev pomeni eno izmed največjih ovir za dosego uspešnega poslovanja podjetja, saj je dostopnost do finančnih virov ključnega pomena za pospeševanje podjetništva, konkurenčnosti, inovativnosti in rasti.
Za financiranje malih podjetij je značilno pretežno dolžniško financiranje. Večina podjetnikov se na začetku financira z lastnimi prihranki, ki pa običajno ne zadostujejo za dolgoročno rast in razvoj. V tej točki se pri malih in srednje velikih podjetjih pojavlja resen problem, kje pridobiti ustrezne finančne vire.
Zaradi nedostopnosti določenih virov financiranja za mala in srednje velika podjetja se podjetja odločijo za obliko financiranja, ki jim je dostopna. To sta največkrat bančni kredit in leasing. Še do nedavnega je bil kredit najpogosteje uporabljen vir financiranja. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja leasing. Tako leasing postaja zanimiva oblika financiranja za podjetja. V primerjavi s kreditom je leasing bolj fleksibilen, lažje dostopen, hitreje odobren in ne potrebuje dodatnega zavarovanja, kot so poroki in hipoteka. Prednost leasinga je tudi v tem, da je praviloma delež lastne udeležbe manjši kot pri kreditu.
V delu diplomskega seminarja smo opisali možne vire financiranja malih in srednje velikih podjetij in predstavili njihove prednosti in slabosti. Omejili smo se na izbrano podjetje, kjer smo predstavili vire financiranja, ki jih podjetje koristi in izpostavili leasing.
Keywords: Mala in srednje velika podjetja, financiranje, financiranje malih in srednje velikih podjetij, dolžniško financiranje, lastniško financiranje, bančni krediti, leasing, faktoring.
Published in DKUM: 18.07.2013; Views: 1962; Downloads: 392
Full text (2,13 MB) |
