SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 69
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Projektno financiranje izgradnje hotela : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Tatjana Mlakar, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: projekt, financiranje, kredit
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 1752; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (482,88 KB)

6.
NAMENSKI POTROŠNIŠKI KREDITI BANKE X
Leja Kuzmič, 2009, diplomsko delo

Opis: Dandanes obstaja veliko različnih finančnih produktov, ki so na voljo posameznikom, da kljub premajhnim prihodkom zadovoljujejo svoje potrebe.V Sloveniji je kredit še vedno najbolj razširjen in tudi največkrat uporabljen finančni produkt. Kreditiranje prebivalstva je pomemben del poslovanja slovenskih bank. Zaradi velike konkurence morajo banke pri izvajanju svoje kreditne aktivnosti minimizirati vsa tveganja, katerim so izpostavljena. Uspešno upravljanje s kreditnim tveganjem, ki je najpomebnejše, omogoča, da bodo banke dosegle pričakovane rezultate.
Ključne besede: banka, bančni sistem, bančni posli, bančna načela, kredit, kreditna ponudba, kreditno tveganje, komitent.
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1278; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (272,98 KB)

7.
POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE V TURISTIČNI AGENCIJI X
Simona Karničnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Smo v času gospodarske krize, ko vsi ugibajo, ali je smiselno najemati kakršnikoli kredit ali je s tem pametno še počakati. V negotovih časih je namreč težko predvideti, kako se bodo razmere obrnile. Banke na trgu ponujajo le še kredite v evrih in nič več v švicarskih frankih. Poleg vsega tega je potrebno kredit zavarovati še nekoliko bolj kot nekoč. Banke kreditojemalca vzamejo še bolj pod drobnogled. Pribitki na obrestne mere so višji, ker tudi banke potrebujejo denar. Torej, četudi obrestne mere padajo, se stroški za najetje kredita dvigujejo. Prav zaradi tega je pred najetjem katerega koli kredita za kateri koli namen potrebno, da si vzamemo dovolj časa in obiščemo čim več ponudnikov ter zberemo čim več ponudb. Čeravno je kriza, si želimo privoščiti počitek nekje na lepšem. Postavi se vprašanje: kako poplačati aranžma? Ravno zaradi tega, sem se odločila, da povzamem to v moji diplomi in se osredotočim na ponudbo turistične agencije in jo primerjam s ponudbo v izbrani banki. Iz primera se izkaže, da je v dani situaciji kredit v turistični agenciji »X« ugodnejši.
Ključne besede: banka, kreditno tveganje, potrošniški kredit, turistična agencija, izterjava dolgov.
Objavljeno: 12.01.2010; Ogledov: 1207; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Računanje kreditov
Maja Vučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati računanje kreditov in uporabnost matematičnih orodij pri računanju le-teh. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so podane splošne lastnosti zaporedij, aritmetično in geometrijsko zaporedje. Nadalje so predstavljene lastnosti vrst. V drugem delu sledi opredelitev pojmov, povezanih z računanjem kreditov (obresti, obrestna mera, obrestni račun). Poudarek je na izdelavi amortizacijskih oziroma odplačilnih načrtov. Upoštevali smo obe možnosti odplačevanja kredita: anuitetni in obročni način. V zadnjem delu smo predstavili praktični primer računanja kreditov. Izdelali smo odplačilni načrt za najeti kredit: izbrali smo vrsto kredita in znesek kredita, določili mesečno anuiteto in izbrali ustrezno obrestno mero. Za posamezno kapitalizacijsko obdobje smo nato izračunali obresti, razdolžnine in ostanke dolgov. Izračune smo primerjali z informativnim izračunom odplačilnega načrta, ki smo ga naredili na spletnih staneh NKBM. Za konec smo na primeru dveh izbranih bank (NLB in NKBM) naredili primerjavo informativnih izračunov za stanovanjski kredit. Določili smo znesek kredita in odplačilno dobo. Zanimala nas je mesečna anuiteta, ki bi jo morali plačevati ob najemu izbranega kredita.
Ključne besede: Zaporedja, aritmetično zaporedje, geometrijsko zaporedje, obrestni račun, kredit, amortizacijski načrt.
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2571; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (415,01 KB)

9.
FINANCIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Simon Salezina, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želel predstaviti možne vire financiranja malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Slovensko malo gospodarstvo predstavlja namreč več kot 99 odstotkov vsega gospodarstva. Sredstva lahko pridobivamo iz notranjih in zunanjih virov financiranja. Notranji viri so dobiček, amortizacija in drugi kratkoročni denarni tokovi. Zunanje financiranje pa je mogoče z bančnimi krediti, lizingom, tveganim kapitalom, faktoringom, forfetingom ali z državnimi viri. Slovenska MSP se srečujejo s podobnimi ovirami, kot MSP v ostalih Evropskih državah. Problem financiranja slovenskega malega gospodarstva so omejene možnosti dostopa do finančnih sredstev, predraga finančna sredstva, omejitve pri najemanju posojil v tujini in nepoznavanje drugih oblik financiranja (tvegani kapital, faktoring, forfeting). Glavna ugotovitev tega diplomskega dela je, da je treba MSP-jem še bolj olajšati dostop do finančnih sredstev.
Ključne besede: mala in srednja podjetja (MSP), financiranje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, Slovenija, bančni kredit, lizing, tvegani kapital, faktoring, forfeting, skladi.
Objavljeno: 29.01.2010; Ogledov: 2766; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (458,09 KB)

10.
BANKA IN TVEGANI KAPITAL
Andreja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek poslovanja in rast podjetja je ena od bistvenih nalog podjetnika. Ko se podjetje odloči za financiranje z dolgom, so banke osnovni vir financiranja te oblike. Če podjetje ne more dobiti bančnega kredita oz. je le-ta predrag, mora poiskati druge vire financiranja za realizacijo podjetniške ideje. Tvegani kapital je oblika lastniškega financiranja, ki lahko nadomesti ali pa dopolnjuje bančni kapital ter druge oblike financiranja. Namenjen je financiranju zagona in rasti perspektivnih malih in srednjih podjetij, ki ne morejo pridobiti tradicionalnih virov financiranja. Investiranje tveganega kapitala je običajno organizirano v obliki skladov tveganega kapitala, ki zbirajo sredstva investitorjev, jih nato investirajo v obetavne podjetniške projekte, hkrati pa zagotavljajo strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Med pomembnejšimi investitorji v sklade tveganega kapitala so tudi banke, ki se na trgu tveganega kapitala pojavljajo kot strateški investitorji, saj si od tovrstnih naložb obetajo dolgoročne koristi. V Sloveniji je trg tveganega kapitala šele v razvoju, vendar se kažejo trendi rasti in tudi prepoznavnost tveganega kapitala kot vira financiranja podjetij se povečuje.
Ključne besede: bančno poslovanje, bančni kapital, kapitalska ustreznost, kredit, asimetričnost informacij, tvegani kapital, sklad tveganega kapitala, značilnosti tveganega kapitala, faze investiranja tveganega kapitala, investitorji tveganega kapitala, Nova Ljubljanska banka
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 1811; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici