| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikov
Sanja Ozimič, 2018, magistrsko delo

Opis: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Ključne besede: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1427; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

2.
Možnosti za razvoj turizma v krajinskem parku Radensko polje
Matic Gruden, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Turizem je danes ena izmed pomembnejših gospodarskih panog v svetu. Vedno večji pomen dobiva tudi v Sloveniji. Za razvoj turizma so izredno pomembna varovana območja, ki imajo ohranjeno naravno in kulturno dediščino, kar predstavlja neprecenljiv razvojni potencial. Radensko polje je naravni in kulturni biser in je krajinski park, zato je pri razvoju tega prostora potrebno upoštevati načela odgovornega in trajnostno naravnanega turizma. Po uvodnem delu smo najprej predstavili teoretična izhodišča, ki so pomembna za razumevanje predmeta naloge. Sledi analiza stanja Krajinskega parka Radensko polje, ki geografsko spada v občino Grosuplje. Podrobneje smo predstavili njegove turistične potenciale, med katerimi je še posebej zanimiv naravni osamelec Kopanj. V empiričnem delu smo izvedli anketo z lokalnim prebivalstvom o možnostih za razvoj turizma na njihovem območju in predstavili ugotovitve. Opravili smo tudi polstrukturirane intervjuje z deležniki javnega, zasebnega in nevladnega sektorja in pridobili njihova mnenja o potencialih razvoja turizma na omenjenem območju. Eden od konkretnih predlogov so nove trase pohodnih poti z možnostjo ogledov kulturnih in naravnih znamenitosti ter možnosti za razvoj rekreativnega turizma. Zanimiv turistični produkt za segment šolske mladine pa so lahko različne dejavnosti v gozdu, ki omogočajo, da otroci na sprehodu po krožni poti okoli Kopanja z igro osvojijo najrazličnejša znanja o drevesih in gozdnih prebivalcih.
Ključne besede: trajnostni turizem, odgovorni turizem, Radensko polje, možnost razvoja, Krajinski park Radensko polje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2018; Ogledov: 1238; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

3.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 2430; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

4.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 2427; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
IGRA IN RAZISKOVALNJE PREDŠOLSKIH OTROK NA NARAVOSLOVNI UČNI POTI
Anja Jurgec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom, da se oblikuje lastna naravoslovna učna pot v zaščitenem okolju. Glavni namen dela je otrokom približati pomen zaščitenega okolja in učenja iz lastnih izkušenj, ki si jih pridobijo v neposrednem stiku z naravo. V teoretičnem delu je predstavljeno predšolsko obdobje otrok s pridobivanjem znanja preko igre v naravi in z možnostjo raziskovanja v njej; teoretično pa je predelana tudi naravoslovna učna pot in Krajinski park Šturmovci. V praktičnem delu poteka predstavitev naravoslovne učne poti za predšolske otroke, ta je zasnovana v bližini vrtca Markovci, natančneje v Krajinskem parku Šturmovci. Učna pot je ustvarjena z namenom in ciljem, da se predšolski otroci preko igre in raziskovanja približajo naravi ter do novih spoznanj pridejo preko raziskovanja v naravi s svojimi lastnimi izkušnjami.
Ključne besede: naravoslovna učna pot, igra v naravi, raziskovanje v naravi, predšolski otrok, Krajinski park Šturmovci
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 1757; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

6.
ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEK
Manja Duh, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali potencialne možnosti razvoja turizma v občini Duplek. V prvem poglavju smo opredelili področje raziskave in problem, ki je pritegnil našo pozornost, namen, cilje in osnovno trditev, ki smo jo skozi pisanje preverjali v diplomskem delu. V drugem poglavju, ki predstavlja teoretični okvir naloge, smo podrobneje opredelili pojma destinacijski management in segmentacija trga. Tretje poglavje je bilo namenjeno predstavitvi ponudbe v občini Duplek. Na začetku poglavja smo predstavili naravne znamenitosti občine, kjer smo pisali o krajinskem parku Drava in Kamenščak ter o reki Dravi. Nato smo opisali še kulturne in druge znamenitosti, ki jih občina ponuja in hkrati podali nekaj predlogov, ki bi po našem mnenju izboljšali turistično ponudbo v občini Duplek. Zadnje poglavje je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge.
Ključne besede: turistična destinacija, segmentacija, občina Duplek, krajinski park Drava, grad Vurberk, nastanitvene zmogljivosti
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2115; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
Naravoslovna učna pot Šturmovci - predlog za posodobitev zasnovano na aktivnostih obiskovalcev
Janja Šuman, 2016, diplomsko delo

Opis: Krajinski park Šturmovci leži v bližini Ptuja ob strugi reke Drave in ob umetnem Ptujskem jezeru. Je del območja, zavarovanega z Naturo 2000, in je vpisan na seznam evropskih ornitološko pomembnih območij. V krajinskem parku so številne ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so uvrščene na seznam ranljivih in redkih vrst. Zaradi svoje pestrosti in raznolikosti je park privlačen tako za raziskovalce vseh področij (botaniki, zoologi, ornitologi …) kot tudi za učence, študente in ostale obiskovalce. Na območju krajinskega parka so učitelji in učenci Osnovne šole Videm leta 1995 zasnovali naravoslovno učno pot. Hkrati so izdelali ter izdali zloženko, v kateri je opisanih 9 opazovalnih postaj. Ob obisku Krajinskega parka Šturmovci smo ugotovili, da se je območje tekom dveh desetletij zelo spremenilo. Nekatere opazovalne postaje smo težko določili ali pa sploh ne. Manjkale so pojasnjevalne table, kar je ključnega pomena za vsakega obiskovalca. Zato smo se odločili za posodobitev naravoslovne učne poti. Določili smo nove opazovalne postaje, dodali pojasnjevalne table in izdelali novo informativno brošuro. Naravoslovno učno pot smo skušali spremeniti iz pasivne oblike v aktivno in jo tako narediti privlačnejšo za vse obiskovalce krajinskega parka.
Ključne besede: Krajinski park Šturmovci, naravoslovna učna pot, posodobitev, terensko delo, pouk v naravi, brošura.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 2038; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (6,52 MB)

8.
MOŽNOSTI UMETNEGA ZASNEŽEVANJA NA SMUČIŠČU GOLTE
Ana Podkrižnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene možnosti zajetij tehnoloških voda, ki jih bomo uporabili za umetno zasneževanje smučarskih prog na smučišču Golte d.o.o. Diplomsko delo temelji na že pridobljenih meritvah in podatkih za izračun potrebnih vodnih črpalk. Na podlagi meritev, izračuna porabe tehnološke vode in primerjave z ustaljeno prakso drugod smo podali predlog za eno izmed podanih možnosti shranjevanja vode. Cilj naloge je, da na podlagi primerjave možne izvedljivosti in ekonomičnosti variant določimo optimalen način napeljave vodovodnega sistema zasneževanja, ki bo izveden po zakonskih predpisih.
Ključne besede: vodovodni sistem, umetno zasneževanje, črpalke, akumulacijsko jezero, Krajinski park Golte, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 07.09.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (5,74 MB)

9.
MOŽNOSTI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČIJ NATURA 2000 NA PRIMERU TRIDEŽELNEGA PARKA GORIČKO-RAAB-ŐRSÉG
Katarina Škraban, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bile predstavljene možnosti trajnostnega razvoja Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, kot območja Nature 2000. Podrobneje je bil v analizo zajet slovenski del Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség, in sicer Krajinski park Goričko. Predstavljeno je bilo omrežje Natura 2000, katero je bilo tudi podrobneje predstavljeno v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter gospodarstvom območja. Z vidika trajnostnega razvoja parka je bil, na podlagi Metode štirih kapitalov, analiziran Regionalni razvojni program pomurske regije 2007–2013 ter Program dela za leto 2011 Krajinskega parka Goričko. Ugotovljeno je bilo, da so ukrepi v obeh programih zasnovani preveč sektorsko, ter da je njihov vpliv na trajnostni napredek kratkoročen in netrajnosten. Opravljena je bila še anketa, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da mlado prebivalstvo Krajinskega parka Goričko pozna vrednote parka v katerem živi, hkrati pa vidi veliko različnih priložnosti trajnostnega razvoja Krajinskega parka Goričko in želi sámo vplivati na boljše stanje območja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, Natura 2000, Trideželni park Goričko-Raab-Őrség, Krajinski park Goričko, Regionalni razvojni program, Metoda štirih kapitalov.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 1957; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (29,27 MB)

10.
HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA GRADAŠČICE IN MOŽNOSTI UPORABE EKOREMEDIACIJ ZA VAROVANJE PRED POPLAVAMI
Maja Renko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v prvem delu predstavljene hidrogeografske značilnosti porečja Gradaščice, ki so v drugem delu nadgrajene z možnostmi uporabe ekoremediacij za varovanje pred poplavami.Predstavljene so naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki so pomemben dejavnik na celotnem poplavnem območju Gradaščice. Posebno poglavje je namenjeno krajinskim, ekosistemskim in ekološkim značilnostim porečja, saj so ekoremediacije sonaravni način upravljanja z vodami, zato je pomembno, da se predhodno seznanimo tudi s temi značilnostmi, ker ekoremediacijski ukrepi pomembno vplivajo tudi na ta aspekt naravnega okolja.Osrednje delo diplomske naloge predstavljajo ekoremediacijski ukrepi v porečju Gradaščice. Leta 2003 so na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo podali pobudo za izdelavo načrta za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane. V njem so predvideli gradnjo suhih zadrževalnikov, kar je močno vzburilo prebivalce celotne polhograjske in horjulske doline. Naloga diplomske naloge je tako prikazati, da zadrževalniki niso nujno potrebni in da lahko na sonaravni način že v povirnem delu zadržimo manjše in večje količine poplavnih voda. Ekoremediacije so tako ekološko sprejemljivejša ureditev, ki hkrati zmanjšujejo nevarnost hudourniških poplav.
Ključne besede: polhograjska dolina, Gradaščica, krajinski park, suhi zadrževalnik, ekoremediacije, poplavna varnost
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2575; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (11,97 MB)

Iskanje izvedeno v 8.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici