| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA EKSKURZIJE V DOMAČEM KRAJU NOVEM MESTU
Tanja Žiberna, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Tema diplomske naloge je načrtovanje in priprava ekskurzij v domačem kraju, Novem mestu, v okviru spoznavanja domače pokrajine v 5. razredu devetletne osnovne šole. Diplomsko delo predstavlja naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti domačega kraja, Novega mesta z bližnjo okolico, s pomenom ekskurzije kot oblike vzgojno-izobraževalnega dela, z vzgojno-izobraževalnimi cilji in vsebinami o domači pokrajini iz nacionalnega učnega načrta za 5. razred predmeta Družba in analizo priročnikov za učitelje različnih založb s cilji in vsebinami o domači pokrajini ter njihovo primerjavo. Namen diplomske naloge sta načrtovanje in priprava dveh ekskurzij v domačem kraju, namenjenih učencem 5. razreda osnovne šole in s tem prikazati domači kraj, domačo pokrajino s to vzgojno-izobraževalno obliko. Žal ni bilo možno, da bi načrtovani ekskurziji tudi izvedla in videla njuno dejansko uspešnost. Sodelovala pa sem z učiteljicama OŠ Šentjernej pri načrtovanju in izvedbi ekskurzije v 5. razredu devetletne osnovne šole ter naredila analizo izvedene ekskurzije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Družba, domača pokrajina, domači kraj, Novo mesto, ekskurzija, načrtovanje, priprava
Objavljeno: 19.05.2009; Ogledov: 2659; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (23,48 MB)

2.
OBDAVČITEV STORITEV V SISTEMU DAVKA NA DODANO VREDNOST
Milenko Trninič, 2010, diplomsko delo

Opis: Davek na dodano vrednost se je začel razvijati leta 1967 in gre za posredni davek, kjer je obdavčen promet blaga in storitev v vseh fazah prometa, zato se imenuje tudi vsefazni neto davek. Zaradi harmonizacije DDV-ja so se sprejemale Direktive, med katerimi je najpomembnejša Direktiva 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki ureja natančne opredelitve teritorialnega načela, davčne osnove, predmet obdavčevanja, kraj opravljenega prometa, nastanek davčne obveznosti in davčnih oprostitev, poračunavanja davka ter opredelitve kdo je davčni zavezanec in kdo je zavezanec za plačilo. Značilnosti DDV-ja so nevtralnost, preferenčnost in regresivnost, s tem pa sistem DDV sodi med moderen način obdavčitve, katerega je Slovenija uvedla z vstopom EU in je urejen v Zakonu na dodano vrednost (ZDDV — 1). V tem zakonu je določeno, da je obdavčen ves promet blaga in storitev (dobave blaga in storitev), ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, ter uvoz blaga iz EU. Za pravilno izvajanje zakona je potrebno poznavanje pojma storitev, saj samo na tak način lahko ugotovimo, ali gre za transakcije, ki so predmet obdavčitve z DDV, pa tudi, da bi jih lahko ločili od dobav blaga, za katere veljajo drugačna pravila glede nastanka obveznosti obdavčitve, oprostitev, kraja obdavčitve, pravice do odbitka vstopnega DDV-ja. Med promet storitev lahko uvrstimo vse, kar ne moremo opredeliti kot promet blaga in gre za opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki je opravljeno na območju Slovenije in za katerega je prejeto plačilo. Zaradi potrebe po učinkovitem delovanju skupnega trga so se pojavila vprašanja v zvezi s čezmejnimi transakcijami, in sicer kje obdavčiti posamezno transakcijo oziroma katera država je opravičena do obračunavanja DDV-ja. Predhodna ureditev je temeljila na splošnem pravilu, ki se je uporabljalo subsidiarno in je pomembna okoliščina za kraj obdavčitve sedež izvajalca, ki storitev opravi. Ob tem pa še je zajemala vrsto pravil, ki so izjeme od splošnega pravila in je kraj obdavčitve glede na lego nepremičnine (storitve, ki so povezane z nepremičnino) kraj, kjer so storitve dejansko opravljene, kraj uporabe, kraj, kjer ima naročnik sedež ali poslovno enoto, kraj, kjer so storitve dejansko uporabljene ali kjer se dejansko uživajo. Pravila, ki so urejala kraj obdavčitve storitev, so bila urejena v Direktivi o DDV na skupnem trgu 2006/112/ES (v nadaljevanju DDV Direktiva), ki pa je spremenjena z Direktivo Sveta 2008/08/ES in je začela veljati 1. januarja 2010 ter zajema vse storitve, ki jih davčni zavezanec opravil drugemu davčnemu zavezancu iz druge države, obdavčitve v državi sedeža kupca oz. njegove poslovne enote, njegovega stalnega ali običajnega prebivališča in ne več po sedežu zavezanca (dobavitelja). S tem se nadomešča dosedanje splošno pravilo obdavčitve po izvoru storitve (država dobavitelja) s pravilom o obdavčitvi po kraju porabe. Spremembe, ki jih je uvedla nova Direktiva, so vplivale na obdavčitev posameznih storitev, kot so storitve posrednikov, prevozne storitve, storitve s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev, elektronske storitve, telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja TV programov, storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti, prav tako pa uvaja storitve najema prevoznih sredstev, gostinske storitve in storitve cateringa. Namen sprejetih sprememb je preprečitev pogostega spreminjanja Direktive zaradi pojavljanja novih storitev, ob tem pa se pojavljajo tudi posamezne dileme.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: davek na dodano vrednost, storitve, davčni zavezanec, davčni nezavezanec, kraj obdavčitve.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4128; Prenosov: 375
.pdf Celotno besedilo (367,25 KB)

3.
4.
5.
6.
VPLIV TURIZMA NA RAZVOJ ROGAŠKE SLATINE V ZADNJEM DESETLETJU
Janja Žerak, 2010, diplomsko delo

Opis: Rogaška Slatina je zdravilišče z večstoletno tradicijo in eden pomembnejših turističnih krajev v Sloveniji. Diplomsko delo obravnava analizo vpliva turizma na razvoj občine Rogaška Slatina, v zadnjem desetletju. V prvih poglavjih so prikazane naravnogeografske in družbeno geografske značilnosti obravnavanega območja ter opisana obdobja zgodovinskega razvoja zdravilišča. Predstavljen je obseg turističnega prometa v Rogaški Slatini s poudarkom na zadnjem desetletju ter opisana turistična ponudba zdravilišča. Predstavljena je tudi primerjava z nekaterimi drugimi zdraviliškimi kraji. V drugem delu so prikazani geografski učinki turističnega razvoja in vpliv turizma na prostorski razvoj.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, turistični kraj, zdravilišče, Rogaška Slatina, Slovenija
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1887; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

7.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6045; Prenosov: 915
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
ANALIZA RAZUMEVANJA TURIZMA V DOMAČEM KRAJU Z VIDIKA UČENCEV RAZREDNE STOPNJE NA DVOJEZIČNEM PODROČJU OBČINE DOBROVNIK
Tamara Berden, 2011, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je Analiza razumevanja turizma v domačem kraju z vidika učencev razredne stopnje na dvojezičnem področju občine Dobrovnik. Diplomska naloga je sestavljena iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del povzema glavne naravno-geografske in družbeno-geografske značilnosti, šolstvo, šport, naravno, kulturno in etnološko dediščino ter turizem v občini Dobrovniku. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako učenci razumejo turizem v domačem kraju, kaj bi preuredili, katera ustanova jim je najbolj zanimiva in katera bi bila turistom, ki bi obiskali našo občino, kako so zadovoljni z urejenostjo občine Dobrovnik ter kako učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik sploh skrbijo za urejenost okolja. Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da stopnja razgledanosti sovpada s starostno in razvojno stopnjo otrok, razlik pa glede na spol skorajda ni. Učenci se močno zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj, ter da so tri destinacije, ki so tako njim kot tudi verjetno za turiste najbolj privlačne v našem kraju. To pa je Bukovniško jezero, hiša Györgya Dobronokija in Ocean Orchids. Refleksijo empiričnega dela predstavlja praktični del, kje smo sestavili in popestrili našo gozdno učno pot ob Bukovniškem jezeru, saj je Bukovniško jezero po mnenju anketiranih učencev najzanimivejši kraj in tudi del, kjer bi oni največ spremenili, gozdna učna pot pa bi bila dobra destinacija za mlade, ki vse pogosteje prihajajo v naš kraj. Namen praktičnega dela je bil ugotoviti dober primer povezave teorije in prakse. Podatki so pokazali, da se učenci zavedajo, da je občina Dobrovnik turistični kraj ter da imajo učenci veliko idej, kako privabiti turiste v naše kraje.
Ključne besede: domači kraj, turizem, otroci, narava, razredna stopnja, Dobrovnik, gozdna učna pot
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 1368; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (5,52 MB)

9.
TURIZEM V OBČINI RUŠE
Katja Herič, 2011, diplomsko delo

Opis: Turizem je ena od najhitreje se razvijajočih panog. Pospešuje regionalni razvoj, povečuje vrednost naravnih vrednot in kulturne dediščine in omogoča povečevanje družbene blaginje. In zaradi tega, je občina Ruše svoj razvoj videla v razvoju turizma na tem območju.
Ključne besede: geografija turizma, turistični kraj, občina Ruše, turistični razvoj, turistična ponudba, turistična infrastruktura
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 1970; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

10.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROK V URBANIH IN RURALNIH NASELJIH
Adrijana Niderl, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri gibalnem razvoju otrok v urbanih in ruralnih naseljih smo želeli z rezultati anket ugotoviti vpliv staršev na gibalni razvoj otroka, ter kako kraj bivanja vpliva na gibalni razvoj predšolskega otroka. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali obstajajo bistveno pomembne razlike med družinami, ki živijo v urbanih naseljih in družinami, ki živijo v ruralnih naseljih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoreticnega in empiricnega dela. V teoreticnem delu smo predstavili motoricni razvoj otroka, njegove faze in stopnje, posamezne gibalne sposobnosti ter dejavnike, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj. V nadaljevanju smo predstavili družino, njene funkcije, šport v družini, pomembnost ukvarjanja s športom v otroški in odrasli dobi, možnosti preživljanja prostega casa v družini ter vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. Empiricni del diplomskega dela zajema ugotovitve raziskave, ki smo jo naredili s pomocjo anketnega vprašalnika na vzorcu 132 staršev otrok, starih od 5 do 6 let, iz treh mestnih in treh podeželskih vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti ali starši vplivajo na gibalni razvoj svojega otroka glede na kraj bivanja. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: vecina staršev je športno aktivnih veckrat na teden; najvecja ovira za športno aktivnost staršev samih in skupaj z otrokom je pomanjkanje casa; starši so športno aktivni skupaj s svojim otrokom veckrat na teden ali vsaj ob vikendih; 61% otrok ni vkljucenih v nobeno organizirano športno vadbo; otroci iz ruralnih naselij so manj športno aktivni od otrok iz urbanih naselij; otroci staršev, kateri so ali so bili sami športno aktivni, so bolj športno aktivni tudi njihovi otroci kakor otroci športno neaktivnih staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, družina in šport, vloga staršev, kraj bivanja
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1247; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (446,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici