Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Titanov dioksid (TiO2) je dobro uveljavljen fotokatalitski material, zlasti na področju čiščenja vode in zraka. V doktorski disertaciji smo se zato osredotočili na razvoj in optimizacijo plazmonskih fotokatalizatorjev na TiO2 nosilnem fotokatalizatorju, za učinkovito fotokatalitsko razgradnjo onesnažil. Posebno pozornost smo namenili vplivu sinteznih parametrov, morfologiji nosilnega katalizatorja TiO2 ter velikosti, obliki in vrsti plazmonskih kovin na fotokatalitsko aktivnost materialov. Cilj obsežne in sistematične raziskave je bil prispevati k boljšemu razumevanju ključnih dejavnikov, ki vplivajo na lastnosti katalizatorjev ter tako pospešiti razvoj naprednih fotokatalizatorjev za okoljske aplikacije. V prvem delu raziskav smo se osredotočili na znane Au+TiO2 katalizatorje s tehniko mokre impregnacije, pri čemer smo spreminjali medij (voda ali etanol), čas mešanja in končno temperaturo sinteze. Rezultati so pokazali, da ti parametri močno vplivajo na velikost Au nanodelcev ter posledično na fotokatalitsko aktivnost materialov. Zlati nanodelci so imeli najmanjši premer, ko je mešanje v etanolu potekalo dalj časa, s končnim korakom kalcinacije. Ta vzorec je imel tudi najvišjo generacijo nosilcev naboja in najučinkovitejšo razgradnjo bisfenola A (BPA), kar potrjuje pomemben vpliv sinteznih parametrov na končne lastnosti katalizatorja. Nadalje smo raziskali vpliv morfologije nosilnega materiala na fotokatalitske lastnosti. Pripravili smo TiO2 v obliki nanopalic (TNR) in nanodelcev (TNP) ter nanje nanesli Au nanodelce. Rezultati so pokazali, da različne morfologije vplivajo na optoelektronske lastnosti materiala. Katalizator TNP+Au je izkazoval večjo sposobnost generacije O2•- radikalov kot TNR+Au, kar je posledica različnih višin Schottkyjeve bariere. Ugotovili smo, da pri razgradnji BPA s TNR+Au ne sodelujejo O2•- radikali, temveč se proces odvija preko interakcije elektronov z molekulami BPA, kar poudarja pomembnost optimizacije Schottkyjeve bariere pri načrtovanju katalizatorjev ter poznavanje mehanizma degradacije onesnažil. Za raziskavo vpliva morfologije kovine smo preučevali sintezo in karakterizacijo katalizatorjev z morfološko bogatimi delci Au na površini TiO2. Z uravnavanjem količine Na-citrata smo uspeli optimizirati tvorbo pravilno oblikovanih Au nanocvetov. Vzorce smo uporabili za testiranje fotokatalitske aktivnosti pri zmanjšanju NO2 pod vidno svetlobo. Vzorec TNR+NF(0.7) z najbolj definiranimi nanocvetovi se je izkazal z visoko fotokatalitsko aktivnostjo, kar je posledica izrazitega plazmonskega efekta na robovih nanocvetov. Katalizator TNR+NF(1.4) ni pokazal te aktivnosti, kar je pripisano deformiranim nanocvetom in ogljikovim specijam iz Na-citrata. Pri segrevanju na 300 °C so se nanocvetovi spremenili v sferične delce Au, ki niso pokazali fotokatalitske aktivnosti, kar poudarja pomen oblike plazmonske kovine. V zaključnem delu smo se osredotočili na raziskavo vpliva različnih plazmonskih kovin (Au, Ag, Pt) na lastnosti katalizatorja. Raziskava je pokazala, da izbira plazmonske kovine močno vpliva na učinkovitost prenosa naboja in posledično na aktivnost katalizatorja. Največjo fotokatalitsko aktivnost je izkazoval katalizator TNR-Pt, ki je imel najmanjše nanodelce in najbolj ugodno porazdelitev energijskih pasov. Poskusi razgradnje BPA so potrdili, da so O2•- radikali ključni pri oksidacijskih reakcijah, kjer je bil vzorec TNR-Pt najučinkovitejši. Celovita karakterizacija sintetiziranih materialov je zagotovila dragocen vpogled na vpliv sinteznih parametrov, morfologije nosilcev, velikosti nanodelcev in izbire plazmonske kovine na fotokatalitsko aktivnost.
Ključne besede: onesnaženost okolja, heterogena fotokataliza, TiO2, plazmonske kovine, reaktivne kisikove specije
Objavljeno v DKUM: 20.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (9,52 MB)

Opis: Namen raziskave je bil analizirati število trdnih delcev, akumuliranih na mahu. Preučevali smo delce treh velikostnih razredov: 10 μm, 2,5 μm in 1 μm. V odvisnosti od velikosti delcev smo ovrednotili korelacijo s koncentracijo težkih kovin ter preučili prostorsko odvisnost števila delcev glede na oddaljenost od cestnega omrežja. Vzorčenje mahu smo izvedli po uveljavljenem protokolu iz literature. V laboratoriju smo vzorce najprej posušili, nato pa analizirali število delcev na 100 μm² površine lističev mahu z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). Analiza je temeljila na seriji posnetkov površine lističev, iz katerih smo na podlagi večkratnih meritev izračunali povprečne vrednosti ter ločeno obravnavali posamezne velikostne razrede delcev. Poleg tega smo v okviru eksperimentalnega dela izvedli analizo vsebnosti težkih kovin z metodo induktivno sklopljene plazme z masno spektrometrijo (ICP-MS). Zaradi morfoloških značilnosti lokacije vzorčenja pričakovani rezultati niso bili doseženi. Kljub temu smo izvedli korelacijsko analizo med koncentracijami težkih kovin in številom trdnih delcev, ki je pokazala zelo šibko povezavo, ne glede na velikost delcev. Prav tako je bila šibka tudi korelacija med številom delcev in oddaljenostjo od ceste.
Ključne besede: težke kovine, PM delci, mikroplastika, ICP-MS, SEM
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,18 MB)

Opis: Vpliv kadmija (Cd) na rastline predstavlja kompleksen in pomemben vidik okoljskega onesnaženja, ki lahko resno ogroža rastline in druge organizme, ekosisteme ter pogosto presega mejne imisijske in opozorilne vrednost nekaterih območij Slovenije. Ozkolistni koščec (Berula erecta) je hitro rastoča rastlina, makrofit, ki bi se lahko uporabljala za razstrupljanje onesnaženih tal in odpadnih voda. Raziskali smo vpliv kadmija na rast in razvoj vrste Berula erecta v tkivni kulturi. Rastline so bile gojene v Murashige in Skoog gojišču z dodanimi raztopinami CdCl₂ v koncentracijah Cd; 0,1 mg L⁻¹ , 1 mg L⁻¹, 10 mg L⁻¹, 50 mg L⁻¹ in 100 mg L⁻¹. Spremljali smo rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnosti fotosintetskih pigmentov, antocianov, ter vsebnosti glutationa in cisteina v rastlinskih tkivih. Dodatek kadmija v koncentracijah med 0,1 mg L⁻¹ in 10 mg L⁻¹ ni vplivala na rast in razvoj vrste Berula erecta. Zaviralni učinek na rast rastlin, fotosintetske pigmente klorofile, karotenoide in antociane se je izrazil pri koncentracijah 50 mg L⁻¹ Cd in 100 mg L⁻¹ Cd, kar se je odražalo v zmanjšanju višine in rasti korenin in zmanjšano rast stolonov in brstov. Koncentraciji glutationa (GSH) in cisteina (CYS) sta se z naraščajočo koncentracijo Cd zmanjšali, kar kaže na moteno redoks ravnovesje v celici. Ugotavljamo, da je Berula erecta primeren modelni organizem za biomonitoring Cd v vodnih ekosistemih, saj njeni rastni in biokemijski parametri hitro in občutljivo reagirajo na prisotnost te težke kovine.
Ključne besede: fitoremediacija, biomonitoring, kadmij, težke kovine, parametri, Berula erecta, medij.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: Diplomsko delo prikazuje določanje Al, As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, Ga, Mn, Mo, Ni, Pb, Sn, Sr, Tl in Zn v različnih vzorcih vin iz Dolenjske z uporabo induktivno sklopljene plazme z masno spektrometrijo. Za namene analize vzorcev vin se je izvedel mikrovalovni kislinski razklop. Za vseh 17 težkih kovin smo metodo delno validirali. Določili smo mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Namen dela je bil določiti koncentracije težkih kovin v belih vinih in rdečih vinih, domačih vinih in vinih, kupljenih v trgovini, ter v različnih letnikih vin (2020–2023). Pridobljene podatke smo primerjali s študijami, ki so postavile mejne koncentracije za vina ter ugotovili, da nekateri vzorci domačih vin presegajo mejne koncentracije za Cd, Pb, Cu in Zn, pri vzorcih vin iz trgovin pa en vzorec vin presega mejno koncentracijo za Cu.
Ključne besede: ICP-MS, mikrovalovni kislinski razklop, delna validacija, težke kovine, vino
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 79
Celotno besedilo (4,25 MB)

Opis: V diplomskem delu smo izvedli delno validacijo metode za simultano določevanje 18 težkih kovin (Al, As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, Ga, Mn, Mo, Ni, Pb, Se, Sn, Sr, Tl in Zn) v 54 vzorcih zelenjave z induktivno sklopljeno plazmo z masno spektrometrijo. Določili smo mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Vzorce zelenjave smo posušili, homogenizirali in nato izvedli popoln mikrovalovni razklop. Določili smo vsebnost težkih kovin v ng/g suhe mase zelenjave in te vsebnosti primerjali z zgornjimi mejnimi vrednostmi določenimi s strani mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju prehrane. Vzorce zelenjave smo pridobili iz dveh različnih krajev (Maribora in Slovenj Gradca) v dveh različnih trgovinah (trgovina A in trgovina B), kjer smo primerjali zelenjavo tako slovenskega kot tujega izvora. Primerjali smo tudi zelenjavo z domačega vrta in zelenjavo, kupljeno v že omenjenih trgovinah. Ugotovili smo, da največ zgornjih mejnih vrednosti presega bučka iz Španije. Za Ba je bila izmed vseh težkih kovin v različnih vzorcih zelenjave največkrat presežena zgornja mejna vrednost. Vsebnost As je dvakrat presegla zgornjo mejno vrednost, in sicer v čebuli nizozemskega porekla kupljeni v trgovini A v Slovenj Gradcu in čebuli avstrijskega porekla, kupljeni v trgovini B v Slovenj Gradcu. Za Cd je bila v 5 vzorcih zelenjave presežena zgornja mejna vrednost, od tega so bili 3 vzorci z domačega vrta, 2 pa kupljena v trgovini A v Mariboru in trgovini B v Mariboru. Vsebnosti Pb in Sn nismo kvantitativno določili v nobenem vzorcu zelenjave.
Ključne besede: Težke kovine, zelenjava, homogenizacija, mikrovalovni kislinski razklop, ICP-MS
Objavljeno v DKUM: 16.09.2024; Ogledov: 23; Prenosov: 139
Celotno besedilo (6,16 MB)