41. RAZVOJ IN OPTIMIZACIJA ANALIZNIH METOD PRI SPROŠČANJU KOVIN IZ MATERIALOV NAMENJENIH STIKU Z ŽIVILINataša Koražija, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo določali vsebnost kovin (Ag, Al, Co, Cr, Cu, Fe, Mg, Mn, Mo, Ni, Sn, Ti, V, Zn, Sb, As, Ba, Be, Cd, Hg, Li, Pb in Tl), ki se izločijo iz materialov, namenjenih stiku z živili z ICP-OES analizno metodo. Testiranje smo izvajali po navodilih, ki jih predpisuje EDQM v Technical Guide on Metals and alloys used in food contact materials. Testirali smo emajlirane posode, ki so namenjene pripravi živil, v štirih različnih barvah, in sicer v modri, beli, rjavi in črni. Spremljali smo tudi vsebnost kovin pri različnih koncentracijah medija v različnih medijih, različno število ponovitev izločanja kovin in izločanje kovin glede na barvo posode.
Ugotovili smo, da nobena barva posode popolnoma ne ustreza predpisanim standardom. Pri vsaki barvi posode namreč nekaj kovin presega mejno vrednost, ki je določena s standardom. V posodi modre barve se izloči preveč Ba, Li in Co. V posodi bele barve se izloči preveč Li in Co. V posodi rjave barve se izloči preveč Li, Ni, Co in Cr. V posodi črne barve se izloči preveč Ba, Li, Ni, Co in Mn.
Keywords: ICP/OES, kovine, sproščanje, živila
Published in DKUM: 28.01.2016; Views: 1479; Downloads: 123
 Full text (2,18 MB) |
42. Analiza kovin v ptičjem perju: pilotna vpeljava metode v Talum Inštitutu, d. o. o.Klara Kozoderc, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo razvili postopek in izvedli preliminarno analizo kovin v ptičjem perju v industrijskem laboratoriju Talum Inštitut, d. o. o. Novost v metodološkem delu ustaljenega postopka analize kovin v vzorcih s tehniko ICP-MS je predstavljala priprava biološkega materiala za razklop v mikrovalovni pečici. Vzorce perja 22 osebkov 7 različnih vrst (lesna sova, Strix aluco, kanja, Buteo buteo, skobec, Accipiter nisus, kragulj, Accipiter gentilis, kozača, Strix uralensis, mala uharica, Asio otus, rečni galeb, Larus ridibundus) iz 12 lokacij (Ljubljana z okolico, Ivančna Gorica, Kranj, Brnik, Velenje, Celje, Griže, Remšnik, Maribor, Ptuj, Šentjernej, Koper) smo prejeli od Zatočišča za zaščitene prostoživeče živali Golob, d. o. o., na Muti. Odvzeli so jih v času kliničnega pregleda in zdravstvene oskrbe živali. Vzorce so odvzeli tudi poginulim ali usmrčenim osebkom. Krovna in puhasta peresa s prsnice smo uporabili v celoti, letalna peresa peruti in repa pa smo razrezali na distalni in proksimalni del ter srednji del na pigmentirane in manj pigmentirane proge. Analizirali smo vsebnost 25 elementov: Ag, As, Al, Ba, Be, Ca, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Mo, Na, Ni, Pb, Sb, Se, Sn, Sr, Ti, Tl in Zn. Uspešnost metode smo preverili s primerjavo rezultatov analize različnih delov letalnih peres peruti in repa s trendi iz literature. Potrdili smo, da Talum Inštitut, d. o. o., omogoča izvedbo merjenja koncentracij kovin v ptičjem perju. Rezultate analize smo uredili po lokacijah, vrstah in trofičnih nivojih. S kovinami bolj obremenjena mesta so Ptuj, Maribor, Šentjernej, Celje in Velenje, manj pa Ivančna Gorica, Brnik in Remšnik. Na osnovi rezultatov glede na vrste in trofične nivoje nismo mogli oblikovati splošno veljavnih sklepov zaradi premajhnega števila vzorcev v posameznih kategorijah.
Keywords: kovine, perje, bioindikator, biomonitoring
Published in DKUM: 05.01.2016; Views: 2874; Downloads: 256
Full text (2,15 MB) |
43. Odstranjevanje dušikovih spojin in kovin iz pitne vode z algami Chlorella sorokinianaAleksandra Petrovič, 2015, doctoral dissertation Abstract: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil preučiti odstranjevanje dušikovih spojin in težkih kovin iz pitne vode z algami vrste Chlorella sorokiniana.
Pri odstranjevanju dušikovih spojin (nitrata, nitrita in amonija) iz vode z algami imobiliziranimi na Ca-alginat smo podrobneje preučili vpliv vrste zunanjega vira ogljika ter vpliv številnih drugih parametrov kot so vpliv števila celic, vpliv pH, vpliv svetlobe, vpliv količine biosorbenta, ipd. na učinkovitost odstranjevanja dušikovih spojin. Eksperimenti so pokazali, da lahko alge C. sorokiniana ob prisotnosti ustreznega vira ogljika učinkovito odstranijo dušikove spojine iz vode pri vseh testiranih koncentracijah posameznega hranila. Izmed štirih različnih preizkušenih virov ogljika smo najvišje učinkovitosti odstranjevanja nitrata dosegli ob uporabi grozdnega soka, medu oz. melase, medtem ko uporaba saharoze ni dala tako dobrih rezultatov. Eksperimenti brez dodatka zunanjega vira ogljika so bili najmanj uspešni. Ker grozdni sok in med v tovrstnih študijah do sedaj še nista bila uporabljena, so pridobljeni rezultati še toliko bolj pomembni za nadaljnje raziskave. Pri začetni koncentraciji nitrata 20 mg/L ob prisotnosti grozdnega soka, medu oz. melase, so se nitrati iz pitne vode odstranili po enem dnevu v več kot 93 %, pri začetni koncentraciji 100 mg/L pa po približno treh dneh in sicer v več kot 95 %. Razlog, da ti viri ogljika dajejo boljše rezultate kot saharoza, izvira iz njihove sestave, saj vsebujejo številna hranila, ki pozitivno vplivajo na rast alg in s tem na odstranjevanje dušikovih spojin. Popolno odstranitev amonija (z začetno koncentracijo 30 mg/L) ob prisotnosti nitrata (50 mg/L) smo dosegli v manj kot 3 dneh. Učinkovitost odstranjevanja hranil je bila odvisna predvsem od količine biosorbenta, koncentracije dodanega vira ogljika, koncentracije vira dušika in intenzitete svetlobe. ψ (B/H2O), s katerim je mogoče doseči zadovoljive učinkovitosti je znašalo 1/6,7.
Študija vpliva prisotnosti alg C. sorokiniana na biološko odstranjevanje nitratov z aktivnim blatom iz pitne vode je pokazala, da imajo te alge izrazito negativen vpliv na proces denitrifikacije. Biološka denitrifikacija z aktivnim blatom pri začetni koncentraciji nitrata 100 mg/L je omogočala več kot 95 % učinkovitost odstranitve nitrata, medtem ko se je ob prisotnosti alg odstranilo le okoli 65 % - 70 % nitrata. Prisotnost amonija oz. uree v vodi je negativno vplivala na proces denitrifikacije.
V nadaljevanju raziskav smo izvedli eksperimente biosorpcije kovinskih ionov, pri čemer smo študirali odstranjevanje Cu2+, Ni2+, Cr6+ in Cd2+ ionov iz pitne vode z imobiliziranimi algami C. sorokiniana. Ugotovili smo, da lahko z imobiliziranimi algami odstranimo do 97 % bakra, 51 % niklja in 74 % kadmija iz pitne vode. Odstranjevanje kroma se je izkazalo kot nesmiselno zaradi prevelike toksičnosti le-tega za alge in prenizkih učinkovitosti. Biosorpcija kovinskih ionov je bila močno odvisna od koncentracije posameznega kovinskega iona v vodi ter od pH vrednosti raztopine. Pri začetni koncentraciji izbranega kovinskega iona 25 mg/L smo z istim biosorbentom učinkovito izvedli tudi do 5 zaporednih biosorpcijskih ciklov. Najbolj toksičen efekt na alge C. sorokiniana so pokazali Cr6+ ioni, sledijo jim Ni2+ in Cu2+ ioni, najmanj toksični pa so bili Cd2+ ioni. Cd2+ ioni za razliko od ostalih ionov tudi niso imeli nobenega bistvenega vpliva na odstranjevanje nitratov. Ker biosorpcija tro-komponentnega sistema kovinskih ionov z imobiliziranimi algami C. sorokinana iz pitne vode do sedaj še ni bila raziskana, smo v nadaljevanju raziskav preučevali biosorpcijo dvo- in tro-komponentnih sistemov Cu2+, Ni2+ in Cd2+ ionov pri treh različnih koncentracijah kovinskih ionov (30, 50 in 100 mg/L). Biosorpcijske kapacitete posameznega kovinskega iona so upadale s številom kovinskih ionov prisotnih v vodi, najnižje so tako bile pri tro-komponentnem sistemu. Biosorpcija Cd2+ in Ni2+ ionov je bila nižja zaradi....
Keywords: alge Chlorella sorokiniana, dušikove spojine, imobilizacija, pitna voda, vir ogljika, težke kovine
Published in DKUM: 04.12.2015; Views: 2519; Downloads: 402
Full text (12,44 MB) |
44. MOŽNOST UPORABE OBDELANE KOMPOSTNE VODE KOT GNOJILOTanja Kondić, 2015, master's thesis Abstract: Kompostna voda je stranski produkt razgradnje organskih odpadkov. Med procesom razgra-dnje organskih odpadkov se tvori voda, ki se počasi pretaka po kompostu, pri tem pa se bogati z nevarnimi snovmi, kot so težke kovine. Pri tem lahko povzroči veliko onesnaženje, če jo neobdelano izpustimo v vodotok. Bolje je, če se lahko ponovno uporabi, predvsem kot gnojilo, saj vsebuje visoke koncentracije hranil, ki jih rastline potrebujejo za svojo rast.
V magistrskem delu smo v začetni fazi kompostno vodo mehansko očistili (centrifugiranje) ter izvedli analize, kot so: pH, κ, KPK, motnost, težke kovine in fosfor. Sledila je obdelava kompostne vode s hitozanom (v obliki nanodelcev) različnih koncentracij pri različnih pH vrednostih. Po fizikalno – kemijski ločitvi vodne faze od kovinskega kelata hitozana, smo določili vsebnost kovin v obdelani kompostni vodi s pomočjo atomske absorpcijske spektro-fotometrije. Ugotovili smo, da ima pri obdelavi vode z raztopino hitozana veliko vlogo pH raztopine, saj pri višjih pH vrednostih, zaradi konformacije klobčiča in večje specifične površine, hitozan odstrani več težkih kovin.
Nadalje smo tako obdelano kompostno vodo analizirali glede na zahteve gnojil ter preverili uporabnost le-te s kalilnimi testi vrtne kreše Lepidium sativum L. Na podlagi rezultatov smo obdelano vodo s hitozanskimi nanodelci uvrstili v potencialni tip mineralnega substrata ali tip gnojila.
Keywords: kompostna voda, hitozan, hitozanski nanodelci, kovine, gnojilo, recikliranje, kalilni test.
Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1602; Downloads: 83
Full text (2,10 MB) |
45. ŠTUDIJA MOŽNOSTI ODSTRANJEVANJA KOVIN IZ MULJA Z NANODELCITajda Simonič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bilo odstraniti težke kovine iz mulja z adsorpcijo le-teh na maghemitne nanostrukture, primerjati učinkovitost odstranjevanja med dvodimenzionalnim maghemitom in enodimenzionalnim maghemitom ter maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami. Rezultati infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo so pokazali, da smo uspešno sintetizirali dvodimenzionalne maghemitne nanostrukture s topotaktično transformacijo med dehidroksilacijo prekurzorja lepidokrokita γ-FeO(OH). Opravili smo tudi rentgensko praškovno difrakcijo in z dobljenim difraktogramom potrdili, da se struktura enodimenzionalnega maghemita ni spremenila. Zaradi slabe magnetne separacije maghemitnih nanostrutkur iz blata regeneracija in ponovna uporaba ni bila mogoča.
Rezultati odstranjevanja kovin po opravljenih adsorpcijskih eksperimentih z dvo- in enodimenzionalnim maghemitom, pridobljeni z rentgensko fluorescenčno spektrofotometrijo, niso kazali zadovoljivega zmanjšanja koncentracije težkih kovin v mulju. Zaključimo lahko, da maghemitni nanodelci za odstranjevanje kovin iz mulja niso primerni. Najboljše rezultate smo dosegli pri obdelavi mulja z 8,5 % vsebnostjo suhe snovi z maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami, kjer je učinkovitost znašala 26,4 % za železo, 46,8 % za cink in 51,1 % za baker.
Keywords: težke kovine, adsorpcija, mulj, digestat, maghemit, nanodelci
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 2540; Downloads: 186
Full text (2,38 MB) |
46. Funkcionalni obnovljivi nanomateriali iz recikliranih hitozan - kelatovMateja Fuks, 2015, master's thesis Abstract: Naloga odpira nov pristop obdelave kompostnih izcednih vod in omogoča maksimalno recikliranje njenih komponent (zlasti težkih kovin) kot sekundarnih surovin pri proizvodnji nanoporoznih struktur z višjo dodano vrednostjo. Za odstranitev težkih kovin iz kompostne izcedne vode bi uporabili okolju prijazne naravne biorazgradljive polimere na bazi polisaharidov npr. hitozana, ki imajo visoko afiniteto za adsorpcijo kovin. Nastali kompleks hitozana s kovinami (hitozanski kelat) ločimo od preostale kompostne vode s filtracijo oziroma centrifugiranjem, medtem ko se lahko filtrat primarno uporabi kot gnojilo ali pa se biološko in kemijsko čisti tako, da se spušča v vodotoke.
Inovativnost naloge se odraža v nadaljnji uporabi kompleksa kovinskega hitozana s kovinami za izpredanje nanoporoznih struktur s tehniko elektropredenja za pridobitev funkcionalnih materialov, z različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, s poudarkom na prevodnosti in ki jih lahko nadalje uporabimo za proizvodnjo različnih materialov ter kompozitov, npr. v tekstilni in gradbeni ter elektro industriji (tehnične tekstilije).
Keywords: hitozan, elektropredenje, izcedna kompostna voda, keliranje, kovine
Published in DKUM: 29.09.2015; Views: 1988; Downloads: 153
Full text (3,60 MB) |
47. Razvoj sol-gel površinsko modificiranih membran za odstranjevanje ionov težkih kovin iz vode : zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekaJulija Volmajer Valh, Simona Vajnhandl, Maja Bauman, Tara Bračko, Kristina Peskar, Gabrijela Petek, Sara Krajnc, 2015, final research report Keywords: kemijska tehnologija, težke kovine, sol-gel postopek, raziskovalni projekti
Published in DKUM: 23.09.2015; Views: 3183; Downloads: 86
 Full text (1,74 MB) |
48. Schottkyjeva bariera : moderni pogledi na star problemDean Korošak, Bruno Cvikl, 1998, review article Abstract: The description of the metal semiconductor contact in the framework of the general model incorporating the interfacial control layer between the metal and the ordered semiconductor is given. Special attention is given to the iCB Schottky structures for nonzero acceleration voltage featuring the disordered interfacial control layer characterized by the metal atoms incorporated into the semiconductor lattice and the DIGS continuum. The expression for the Schottky barrier height variation in ICB structures is given.
Keywords: površine, kovine, polprevodniki, tanke plasti
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1318; Downloads: 50
 Link to full text |
49. Schottkyjeva bariera : moderni pogledi na star problemDean Korošak, Bruno Cvikl, 1998, review article Abstract: V drugem delu prispevka opisujemo transportne lastnosti stika kovine in polprevodnika. V začetku je podan pregledni opis različnih mehanizmov prenosa naboja v idealni Schottkyjevi diodi. V nadaljevanju je opisan transport naboja v neidealnem stiku z vmesno kontrolno plastjo, ki nastane pri nanašanju z metodo CIS. Dodatni transport naboja v takšnih Schottkyjevih heterostrukturah lahko povzroči kontinuum elektronskih stanj, ki se pojavi na meji med urejenim in neurejenim delom polprevodnika. Opisan je vpliv takšnega transporta naboja na tokovno karakteristiko diode.
Keywords: vakuumska tehnika, površine, kovine, polprevodniki, tanke plasti, curek ioniziranih skupkov
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1859; Downloads: 41
Link to full text |
50. |
