41. KOROZIJA BIOKOMPATIBILNIH KOVIN IN ZLITIN V UMETNI SLINIPeter Strmšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali korozijo biokompatibilnih kovin in zlitin v umetni slini. Pri tem smo preučevali super nerjavno jeklo AISI 316L ter titanovo zlitino Ti90Al6V4. Korozijo smo merili z gravimetrično metodo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi 37˚C potopljene v umetno slino pasivirali 24, 48 in 72 ur. Meritve smo ponovili tudi ob dodatku kislin, ki se zelo pogosto uporabljajo v prehrani in pijačah. Uporabili smo jabolčno kslino, vinsko kislino, mlečno kislino in ortofosforno kislino. Na podlagi pridobljenih meritev smo določili hitrost korozije.
Ugotovili smo, da so bile izgube mase vzorcev zelo majhne v nekaterih primerih celo nične, kar doakzuje izredno dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov. Opazili smo tudi, da se korozijska hitrost materiala v danem mediju po določenem času prične zniževati, kar je posledica nastanka zaščitne oksidne plasti na površini vzorcev, le- ta jih ščiti pred nadaljno korozijo.
Keywords: korozija, super nerjavno jeklo, titanove zlitine, organske kisline, gravimetrična metoda, biokompatibilne kovine.
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1693; Downloads: 1166
 Full text (1,25 MB) |
42. IZVOZ NENEVARNIH ODPADNIH BARVNIH KOVIN IZ SLOVENIJE V SRBIJOMitja Gselman, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga, ki je pred vami je zasnovana oziroma sestavljena tako, da prikazuje dejanski praktičen primer izvoza odpadnih nenevarnih barvnih kovin med podjetjema – izvoznikom, Meltal IS d.o.o., v katerem sem zaposlen na delovnem mestu komercialist-tržnik in podjetjem Impol Seval a.d. Sevojno iz Srbije. Podjetje Meltal IS d.o.o. že vrsto let sodi v sam evropski vrh podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom, predelavo in prodajo odpadnih barvnih kovin. Zaradi specifičnosti panoge, pa je primorano vedno znova iskati rešitve in nove možnosti za tekoče poslovanje oziroma rast in razvoj. Na podlagi analiz in raziskav ter možnosti podjetje širi poslovanje tudi v iskanju novih poslovnih priložnosti v izvozu. V nalogi predstavljamo prednosti, omejitve, razloge, zakonska določila za izvoz iz EU v Srbijo. Zraven pa želimo prikazati še pomembnost recikliranja odpadnih kovin z vidika stroke kovinarstva, ki ponuja svoje rešitve, poglede in razvojno perspektivo, tako za panogo kot za celotno družbo.
Keywords: izvoz, odpadki, borza, odpadne barvne kovine, nenevarni, aluminij.
Published in DKUM: 03.08.2016; Views: 1182; Downloads: 120
Full text (1019,34 KB) |
43. Čiščenje odpadnih vod iz steklarske industrijeNatalija Gorjanc, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali metode čiščenja odpadnih vod iz steklarske industrije. Iz odpadne vode smo želeli odstraniti svinec, antimon, sulfate in fluoride. Preučili smo različne metode odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadnih vod.
V teoretičnem delu smo opisali različne postopke odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadne vode. Nato smo čistili dve vrsti odpadne vode iz Steklarne Rogaška, d. o. o., in sicer vodo, ki nastaja pri kislinskem poliranju izdelkov in se nato vodi v nevtralizacijo. Ta voda je obremenjena predvsem s sulfati, fluoridi, antimonom in svincem. Druga vrsta vod je bila hladilna voda za brusna sredstva, ki se v sedaj obstoječem sistemu čisti na flokulacijski čistilni napravi, ki jo v podjetju imenujejo FLOT 1.
V raziskavi smo uporabljali različne adsorbente: naravni zeolit iz Zaloške Gorice, sintezne zeolite podjetja Silkem, d. o. o., iz Kidričevega, šoto in aktivno oglje.
Kot metodo smo izbrali adsorpcijsko stresalno metodo. Vzorce odpadnih vod smo obdelali pri različnih pogojih in nato postopek optimirali. Ker se je kot zelo učinkovit adsorbent izkazal sintezni zeolit tipa 4A, smo odpadno vodo s tem zeolitom čistili še v adsorpcijski koloni pri različnih pretokih.
Kot osnovni parameter smo merili pH, saj mora imeti odpadna voda za izpust v vodotok pH vrednost med 6,5 in 9,5. Kot spremljevalno metodo smo merili vrednosti TOC, ki pa jih različni adsorbenti glede na prvotni vzorec ne spreminjajo bistveno, z izjemo šote, ki te vrednosti zelo zviša.
Fluoride smo določevali s pomočjo potenciometra, fluoridne ionselektinve elektrode in Ag-referenčne elektrode. Sulfate smo določevali s spektrofotometrom, svinec in antimon pa s plamensko atomsko absorpcijo FAAS ali pa z električno atomsko absorpcijo ETAAS.
Z raziskavo smo dokazali, da so uporabljeni adsorbenti učinkoviti pri odstranjevanju svinca, antimona in fluoridov, medtem ko so pri odstranjevnju sulfatov manj učinkoviti, saj se ne uspemo približati dovoljeni meji 1000 mg/L. Zato je potrebno za ta proces uporabiti etringitni postopek.
Keywords: odpadne vode, steklarska industrija, zeoliti, težke kovine, svinec, antimon, fluoridi, sulfati, adsorpcija, šota, aktivno oglje
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 2358; Downloads: 243
Full text (9,96 MB) |
44. Obdavčitev plemenitih kovin : magistrsko deloRok Dolenc, 2016, master's thesis Abstract: V prvem delu naloge, je raziskan zgodovinski vpliv plemenitih kovin in njihov vpliv skozi zgodovino na svetovno gospodarstvo držav. V drugem delu naloge, je predstavljena trenutno veljavna davčna ureditev plemenitih kovin. Problematika obravnava tako nakup kot prodajo plemenitih kovin, bodisi če se za to odloči fizična ali pravna oseba. Posebna pozornost je v nalogi namenjena (ne)obdavčitvi investicijskega zlata. Sledenje je izvzeto iz sistema obdavčitve DDV. Ali je takšna izjema neobdavčitve investicijskega zlata dopustna, je bilo v nalogi obravnavano z vidika načela enakosti v zakonu. Glede na zaključke raziskave, je zapisati, da ne obstoji nikakršen stvarno utemeljen razlog, kateri bi zakonodajalca upravičeval, da uzakoni takšno izjemo. Če se investitor odloči za nakup investicijskega zlata, bi moral biti glede na ustavno načelo enakosti v zakonu enako davčno obravnavan kot investitor, kateri se odloči za nakup katerekoli druge plemenite kovine (platine, srebra in paladija).
Keywords: plemenite kovine, trg plemenitih kovin, naložbeni instrumenti, skladi, digitalna zlata valuta, magistrska dela
Published in DKUM: 28.06.2016; Views: 2555; Downloads: 349
Full text (1,84 MB) |
45. ZNIŽEVANJE VSEBNOSTI KOVIN IZ KOMPOSTNE IZCEDNE VODE Z ZEOLITIMirjana Lukić, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil odstraniti težke kovine iz kompostne izcedne vode z zeoliti, aktivnim ogljem in apnom.
V diplomskem delu smo poskušali najti primeren in ekonomičen način za čiščenje kompostne izcedne vode, ki nastane kot stranski produkt kompostiranja v podjetju Kogal. Naš cilj je bil, da z obdelavo dosežemo vrednosti Cu2+ pod 0,5 mg/l in Zn2+ pod 2 mg/l v kompostni izcedni vodi in jo lahko tako spuščamo direktno v naravne vodotoke. Pri analiziranju smo merili fizikalno-kemijske parametre: pH, vsebnost Cu2+ in Zn2+, celotni organski ogljik (TOC) in celotni dušik (TN).
Analize so pokazale, da je ključnega pomena, da kompostno izcedno vodo predhodno filtiriramo, saj večji delci zamašijo pore in površino zeolita ter posledično znižajo učinkovitost odstranjevanja kovin. Najboljše rezultate smo dobili, ko smo kompostno izcedno vodo obdelali z mešanico zeolita (80 g/l), aktivnega oglja (50 g/l) in apna (pH=10).
Z omenjeno obdelavo se je vsebnost Cu2+ znižala za 80,4 % iz 2,71 mg/l na 0,53 mg/l. Kompostna izcedna voda je že v osnovi vsebovala majhne koncentracije Cu2+ (0,21 mg/l). Cu2+ smo najbolj uspešno odstranili z mešanico zeolita (80 g/l) in apna (pH=10). Pri tem se je vsebnost Cu2+ znižala iz 0,23 mg/l na 0,08 mg/l, kar pomeni da smo uspeli za 65 % znižati vsebnost Cu2+ v kompostni izcedni vodi. Analize so pokazale, da s centrifugiranjem in usedanjem dosežemo podoben učinek čiščenja. Dokazali smo, da pH in koncentracija adsorbenta vplivata na učinkovitost odstranjevanja Cu2+ in Zn2+ iz kompostne izcedne vode. Ko smo pH umerili na 9 in dodali 40 g/l zeolita se je vsebnost Zn2+ znižala za 77 % in Cu2+ za 22 %, medtem ko se je pri pH=10 in 80 g/l zeolita vsebnost Zn2+ znižala za približno 81 % in Cu2+ za 65 %. Rezultati so pokazali, da zeoliti ne znižajo vsebnosti celotnega organskega ogljika v kompostni izcedni vodi (sobna T) in da za 20 % znižajo vsebnost celotnega dušika.
Keywords: kompostna voda, zeoliti, odstranjevanje, kovine
Published in DKUM: 24.05.2016; Views: 2444; Downloads: 161
Full text (1,73 MB) |
46. RAZVOJ IN OPTIMIZACIJA ANALIZNIH METOD PRI SPROŠČANJU KOVIN IZ MATERIALOV NAMENJENIH STIKU Z ŽIVILINataša Koražija, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo določali vsebnost kovin (Ag, Al, Co, Cr, Cu, Fe, Mg, Mn, Mo, Ni, Sn, Ti, V, Zn, Sb, As, Ba, Be, Cd, Hg, Li, Pb in Tl), ki se izločijo iz materialov, namenjenih stiku z živili z ICP-OES analizno metodo. Testiranje smo izvajali po navodilih, ki jih predpisuje EDQM v Technical Guide on Metals and alloys used in food contact materials. Testirali smo emajlirane posode, ki so namenjene pripravi živil, v štirih različnih barvah, in sicer v modri, beli, rjavi in črni. Spremljali smo tudi vsebnost kovin pri različnih koncentracijah medija v različnih medijih, različno število ponovitev izločanja kovin in izločanje kovin glede na barvo posode.
Ugotovili smo, da nobena barva posode popolnoma ne ustreza predpisanim standardom. Pri vsaki barvi posode namreč nekaj kovin presega mejno vrednost, ki je določena s standardom. V posodi modre barve se izloči preveč Ba, Li in Co. V posodi bele barve se izloči preveč Li in Co. V posodi rjave barve se izloči preveč Li, Ni, Co in Cr. V posodi črne barve se izloči preveč Ba, Li, Ni, Co in Mn.
Keywords: ICP/OES, kovine, sproščanje, živila
Published in DKUM: 28.01.2016; Views: 1479; Downloads: 128
Full text (2,18 MB) |
47. Analiza kovin v ptičjem perju: pilotna vpeljava metode v Talum Inštitutu, d. o. o.Klara Kozoderc, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo razvili postopek in izvedli preliminarno analizo kovin v ptičjem perju v industrijskem laboratoriju Talum Inštitut, d. o. o. Novost v metodološkem delu ustaljenega postopka analize kovin v vzorcih s tehniko ICP-MS je predstavljala priprava biološkega materiala za razklop v mikrovalovni pečici. Vzorce perja 22 osebkov 7 različnih vrst (lesna sova, Strix aluco, kanja, Buteo buteo, skobec, Accipiter nisus, kragulj, Accipiter gentilis, kozača, Strix uralensis, mala uharica, Asio otus, rečni galeb, Larus ridibundus) iz 12 lokacij (Ljubljana z okolico, Ivančna Gorica, Kranj, Brnik, Velenje, Celje, Griže, Remšnik, Maribor, Ptuj, Šentjernej, Koper) smo prejeli od Zatočišča za zaščitene prostoživeče živali Golob, d. o. o., na Muti. Odvzeli so jih v času kliničnega pregleda in zdravstvene oskrbe živali. Vzorce so odvzeli tudi poginulim ali usmrčenim osebkom. Krovna in puhasta peresa s prsnice smo uporabili v celoti, letalna peresa peruti in repa pa smo razrezali na distalni in proksimalni del ter srednji del na pigmentirane in manj pigmentirane proge. Analizirali smo vsebnost 25 elementov: Ag, As, Al, Ba, Be, Ca, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Mo, Na, Ni, Pb, Sb, Se, Sn, Sr, Ti, Tl in Zn. Uspešnost metode smo preverili s primerjavo rezultatov analize različnih delov letalnih peres peruti in repa s trendi iz literature. Potrdili smo, da Talum Inštitut, d. o. o., omogoča izvedbo merjenja koncentracij kovin v ptičjem perju. Rezultate analize smo uredili po lokacijah, vrstah in trofičnih nivojih. S kovinami bolj obremenjena mesta so Ptuj, Maribor, Šentjernej, Celje in Velenje, manj pa Ivančna Gorica, Brnik in Remšnik. Na osnovi rezultatov glede na vrste in trofične nivoje nismo mogli oblikovati splošno veljavnih sklepov zaradi premajhnega števila vzorcev v posameznih kategorijah.
Keywords: kovine, perje, bioindikator, biomonitoring
Published in DKUM: 05.01.2016; Views: 2874; Downloads: 271
Full text (2,15 MB) |
48. Odstranjevanje dušikovih spojin in kovin iz pitne vode z algami Chlorella sorokinianaAleksandra Petrovič, 2015, doctoral dissertation Abstract: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil preučiti odstranjevanje dušikovih spojin in težkih kovin iz pitne vode z algami vrste Chlorella sorokiniana.
Pri odstranjevanju dušikovih spojin (nitrata, nitrita in amonija) iz vode z algami imobiliziranimi na Ca-alginat smo podrobneje preučili vpliv vrste zunanjega vira ogljika ter vpliv številnih drugih parametrov kot so vpliv števila celic, vpliv pH, vpliv svetlobe, vpliv količine biosorbenta, ipd. na učinkovitost odstranjevanja dušikovih spojin. Eksperimenti so pokazali, da lahko alge C. sorokiniana ob prisotnosti ustreznega vira ogljika učinkovito odstranijo dušikove spojine iz vode pri vseh testiranih koncentracijah posameznega hranila. Izmed štirih različnih preizkušenih virov ogljika smo najvišje učinkovitosti odstranjevanja nitrata dosegli ob uporabi grozdnega soka, medu oz. melase, medtem ko uporaba saharoze ni dala tako dobrih rezultatov. Eksperimenti brez dodatka zunanjega vira ogljika so bili najmanj uspešni. Ker grozdni sok in med v tovrstnih študijah do sedaj še nista bila uporabljena, so pridobljeni rezultati še toliko bolj pomembni za nadaljnje raziskave. Pri začetni koncentraciji nitrata 20 mg/L ob prisotnosti grozdnega soka, medu oz. melase, so se nitrati iz pitne vode odstranili po enem dnevu v več kot 93 %, pri začetni koncentraciji 100 mg/L pa po približno treh dneh in sicer v več kot 95 %. Razlog, da ti viri ogljika dajejo boljše rezultate kot saharoza, izvira iz njihove sestave, saj vsebujejo številna hranila, ki pozitivno vplivajo na rast alg in s tem na odstranjevanje dušikovih spojin. Popolno odstranitev amonija (z začetno koncentracijo 30 mg/L) ob prisotnosti nitrata (50 mg/L) smo dosegli v manj kot 3 dneh. Učinkovitost odstranjevanja hranil je bila odvisna predvsem od količine biosorbenta, koncentracije dodanega vira ogljika, koncentracije vira dušika in intenzitete svetlobe. ψ (B/H2O), s katerim je mogoče doseči zadovoljive učinkovitosti je znašalo 1/6,7.
Študija vpliva prisotnosti alg C. sorokiniana na biološko odstranjevanje nitratov z aktivnim blatom iz pitne vode je pokazala, da imajo te alge izrazito negativen vpliv na proces denitrifikacije. Biološka denitrifikacija z aktivnim blatom pri začetni koncentraciji nitrata 100 mg/L je omogočala več kot 95 % učinkovitost odstranitve nitrata, medtem ko se je ob prisotnosti alg odstranilo le okoli 65 % - 70 % nitrata. Prisotnost amonija oz. uree v vodi je negativno vplivala na proces denitrifikacije.
V nadaljevanju raziskav smo izvedli eksperimente biosorpcije kovinskih ionov, pri čemer smo študirali odstranjevanje Cu2+, Ni2+, Cr6+ in Cd2+ ionov iz pitne vode z imobiliziranimi algami C. sorokiniana. Ugotovili smo, da lahko z imobiliziranimi algami odstranimo do 97 % bakra, 51 % niklja in 74 % kadmija iz pitne vode. Odstranjevanje kroma se je izkazalo kot nesmiselno zaradi prevelike toksičnosti le-tega za alge in prenizkih učinkovitosti. Biosorpcija kovinskih ionov je bila močno odvisna od koncentracije posameznega kovinskega iona v vodi ter od pH vrednosti raztopine. Pri začetni koncentraciji izbranega kovinskega iona 25 mg/L smo z istim biosorbentom učinkovito izvedli tudi do 5 zaporednih biosorpcijskih ciklov. Najbolj toksičen efekt na alge C. sorokiniana so pokazali Cr6+ ioni, sledijo jim Ni2+ in Cu2+ ioni, najmanj toksični pa so bili Cd2+ ioni. Cd2+ ioni za razliko od ostalih ionov tudi niso imeli nobenega bistvenega vpliva na odstranjevanje nitratov. Ker biosorpcija tro-komponentnega sistema kovinskih ionov z imobiliziranimi algami C. sorokinana iz pitne vode do sedaj še ni bila raziskana, smo v nadaljevanju raziskav preučevali biosorpcijo dvo- in tro-komponentnih sistemov Cu2+, Ni2+ in Cd2+ ionov pri treh različnih koncentracijah kovinskih ionov (30, 50 in 100 mg/L). Biosorpcijske kapacitete posameznega kovinskega iona so upadale s številom kovinskih ionov prisotnih v vodi, najnižje so tako bile pri tro-komponentnem sistemu. Biosorpcija Cd2+ in Ni2+ ionov je bila nižja zaradi....
Keywords: alge Chlorella sorokiniana, dušikove spojine, imobilizacija, pitna voda, vir ogljika, težke kovine
Published in DKUM: 04.12.2015; Views: 2519; Downloads: 410
Full text (12,44 MB) |
49. MOŽNOST UPORABE OBDELANE KOMPOSTNE VODE KOT GNOJILOTanja Kondić, 2015, master's thesis Abstract: Kompostna voda je stranski produkt razgradnje organskih odpadkov. Med procesom razgra-dnje organskih odpadkov se tvori voda, ki se počasi pretaka po kompostu, pri tem pa se bogati z nevarnimi snovmi, kot so težke kovine. Pri tem lahko povzroči veliko onesnaženje, če jo neobdelano izpustimo v vodotok. Bolje je, če se lahko ponovno uporabi, predvsem kot gnojilo, saj vsebuje visoke koncentracije hranil, ki jih rastline potrebujejo za svojo rast.
V magistrskem delu smo v začetni fazi kompostno vodo mehansko očistili (centrifugiranje) ter izvedli analize, kot so: pH, κ, KPK, motnost, težke kovine in fosfor. Sledila je obdelava kompostne vode s hitozanom (v obliki nanodelcev) različnih koncentracij pri različnih pH vrednostih. Po fizikalno – kemijski ločitvi vodne faze od kovinskega kelata hitozana, smo določili vsebnost kovin v obdelani kompostni vodi s pomočjo atomske absorpcijske spektro-fotometrije. Ugotovili smo, da ima pri obdelavi vode z raztopino hitozana veliko vlogo pH raztopine, saj pri višjih pH vrednostih, zaradi konformacije klobčiča in večje specifične površine, hitozan odstrani več težkih kovin.
Nadalje smo tako obdelano kompostno vodo analizirali glede na zahteve gnojil ter preverili uporabnost le-te s kalilnimi testi vrtne kreše Lepidium sativum L. Na podlagi rezultatov smo obdelano vodo s hitozanskimi nanodelci uvrstili v potencialni tip mineralnega substrata ali tip gnojila.
Keywords: kompostna voda, hitozan, hitozanski nanodelci, kovine, gnojilo, recikliranje, kalilni test.
Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1602; Downloads: 89
Full text (2,10 MB) |
50. ŠTUDIJA MOŽNOSTI ODSTRANJEVANJA KOVIN IZ MULJA Z NANODELCITajda Simonič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bilo odstraniti težke kovine iz mulja z adsorpcijo le-teh na maghemitne nanostrukture, primerjati učinkovitost odstranjevanja med dvodimenzionalnim maghemitom in enodimenzionalnim maghemitom ter maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami. Rezultati infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo so pokazali, da smo uspešno sintetizirali dvodimenzionalne maghemitne nanostrukture s topotaktično transformacijo med dehidroksilacijo prekurzorja lepidokrokita γ-FeO(OH). Opravili smo tudi rentgensko praškovno difrakcijo in z dobljenim difraktogramom potrdili, da se struktura enodimenzionalnega maghemita ni spremenila. Zaradi slabe magnetne separacije maghemitnih nanostrutkur iz blata regeneracija in ponovna uporaba ni bila mogoča.
Rezultati odstranjevanja kovin po opravljenih adsorpcijskih eksperimentih z dvo- in enodimenzionalnim maghemitom, pridobljeni z rentgensko fluorescenčno spektrofotometrijo, niso kazali zadovoljivega zmanjšanja koncentracije težkih kovin v mulju. Zaključimo lahko, da maghemitni nanodelci za odstranjevanje kovin iz mulja niso primerni. Najboljše rezultate smo dosegli pri obdelavi mulja z 8,5 % vsebnostjo suhe snovi z maghemitnimi PVA-alginatnimi kroglicami, kjer je učinkovitost znašala 26,4 % za železo, 46,8 % za cink in 51,1 % za baker.
Keywords: težke kovine, adsorpcija, mulj, digestat, maghemit, nanodelci
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 2540; Downloads: 187
Full text (2,38 MB) |
