Search the digital library catalog

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo spremljali učinkovitost čiščenja komunalnih odpadnih vod z adsorpcijo na zeolite. Uporabili smo tri različne zeolite, dva naravna in enega sintetičnega, približno enakih granulacij in lastnosti. Kot tarčna onesnaževala smo obravnavali težke kovine treh različnih koncentracij. Adsorpcija je večinoma potekala na statičen način. Naredili smo tudi različne verzije adsorpcije z mešanimi kovinami in adsorpcijo z manjšimi frekvencami jemanja vzorcev. Prav tako smo izvedli desorpcijo z 0,1 M HCl. Za vpogled kinetike adsorpcije smo preizkusili tudi pretočni način adsorpcije. Koncentracijo kovin smo izmerili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo, vzorce zeolita pa karakterizirali z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Uporabljeno metodo smo tudi delno validirali. Določili smo linearnost, natančnost, mejo določljivosti in mejo zaznavnosti. Po rezultatih sodeč je naša metoda ustrezna, saj daje natančne in ponovljive rezultate v izbranem delovnem območju. Pri vseh eksperimentih je viden trend nižanja koncentracije vseh onesnaževal. Največji padec se je povsod zgodil v prvi uri adsorpcije, vsi trije materiali pa so dosegli v povprečju od 70% do 90% retencijo. Prav tako so v povprečju retencije pri nižji koncentraciji boljše kot pri višji koncentraciji. Najboljše rezultate smo pri vseh koncentracijah dosegli pri Pb2+, sledita Zn2+ in Ni2+. Ugotovili smo, da Langmuirjeva izoterma bolje opiše eksperimentalne podatke kot Freundlichova.
Keywords: Adsorpcija, zeolit, težke kovine, atomska absorpcijska spektroskopija
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 2128; Downloads: 195
Full text (1,99 MB)

Abstract: Plemenite kovine so redki kovinski kemični elementi, ki jih najdemo v naravi in imajo visoko ekonomsko vrednost. Zaradi svojih posebnih lastnosti se množično uporabljajo v industriji, njihova prožnost, mehkost in sijaj pa so tudi razlogi, zakaj se uporabljajo za izdelavo nakita. Še pred dobrim desetletjem njihova uporaba v investicijske namene ni bila tako razširjena, kot je danes. Postajajo pomemben del naložbenega portfelja, njihovo investicijsko povpraševanje pa je prišlo do izraza v obdobju svetovne finančne krize. Plemenite kovine so skozi zgodovino dokazale, da so odličen hranilec vrednosti, zaščita premoženja in zaščita pred inflacijo ter da se še posebej dobro obnesejo v slabih gospodarskih razmerah, ko zaupanje v finančni sistem oziroma papirnato valuto pade. Investicijsko usmerjena sta predvsem zlato in srebro, medtem ko platina in paladij nekoliko manj in sta bolj znana kot industrijski kovini. Naložba v plemenite kovine nam nudi številne prednosti v obliki razpršitve portfelja, zasebnosti, likvidnosti in zaščite premoženja v negotovih razmerah, na drugi strani pa so tudi nekatere slabosti, kot so shramba fizičnih kovin, precejšno nihanje cene, špekulativna dejanja, zavajajoče informacije in dejstvo, da nimajo stalnega donosa. Obstaja več možnih načinov, kako investirati v plemenite kovine, lahko gre za nakup fizične oblike, ki je najpogostejši, ali pa v papirnati obliki, ki so podprte s fizičnimi kovinami, kot so ETF skladi, certifikati, računi, izvedeni finančni instrumenti. Vsaka oblika prinaša določene prednosti in slabosti, odločitev, v katero obliko želi posameznik investirati, pa temelji na njegovih osebnih ciljih, stališčih in izkušnjah. Papirnate oblike odpirajo večjo možnost špekulacij. Cene plemenitih kovin kotirajo na borzi in se spreminjajo vsako minuto. Dejavnikov, ki vplivajo na cene plemenitih kovin, je več, to so ponudba in povpraševanje, inflacija, splošno gospodarsko stanje, ameriški dolar, dejavnosti centralne banke ter obrestna mera. Obstaja določena korelacija med njimi in cenami plemenitih kovin. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del opisuje splošne značilnosti plemenitih kovin, medtem ko je drugi del usmerjen v predstavitev plemenitih kovin kot eno izmed naložbenih priložnosti.
Keywords: Plemenite kovine, zlato, srebro, platina, paladij, naložba, cena
Published in DKUM: 17.11.2016; Views: 2863; Downloads: 378
Full text (1,08 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali korozijo biokompatibilnih kovin in zlitin v umetni slini. Pri tem smo preučevali super nerjavno jeklo AISI 316L ter titanovo zlitino Ti90Al6V4. Korozijo smo merili z gravimetrično metodo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi 37˚C potopljene v umetno slino pasivirali 24, 48 in 72 ur. Meritve smo ponovili tudi ob dodatku kislin, ki se zelo pogosto uporabljajo v prehrani in pijačah. Uporabili smo jabolčno kslino, vinsko kislino, mlečno kislino in ortofosforno kislino. Na podlagi pridobljenih meritev smo določili hitrost korozije. Ugotovili smo, da so bile izgube mase vzorcev zelo majhne v nekaterih primerih celo nične, kar doakzuje izredno dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov. Opazili smo tudi, da se korozijska hitrost materiala v danem mediju po določenem času prične zniževati, kar je posledica nastanka zaščitne oksidne plasti na površini vzorcev, le- ta jih ščiti pred nadaljno korozijo.
Keywords: korozija, super nerjavno jeklo, titanove zlitine, organske kisline, gravimetrična metoda, biokompatibilne kovine.
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1693; Downloads: 1154
Full text (1,25 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali metode čiščenja odpadnih vod iz steklarske industrije. Iz odpadne vode smo želeli odstraniti svinec, antimon, sulfate in fluoride. Preučili smo različne metode odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadnih vod. V teoretičnem delu smo opisali različne postopke odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadne vode. Nato smo čistili dve vrsti odpadne vode iz Steklarne Rogaška, d. o. o., in sicer vodo, ki nastaja pri kislinskem poliranju izdelkov in se nato vodi v nevtralizacijo. Ta voda je obremenjena predvsem s sulfati, fluoridi, antimonom in svincem. Druga vrsta vod je bila hladilna voda za brusna sredstva, ki se v sedaj obstoječem sistemu čisti na flokulacijski čistilni napravi, ki jo v podjetju imenujejo FLOT 1. V raziskavi smo uporabljali različne adsorbente: naravni zeolit iz Zaloške Gorice, sintezne zeolite podjetja Silkem, d. o. o., iz Kidričevega, šoto in aktivno oglje. Kot metodo smo izbrali adsorpcijsko stresalno metodo. Vzorce odpadnih vod smo obdelali pri različnih pogojih in nato postopek optimirali. Ker se je kot zelo učinkovit adsorbent izkazal sintezni zeolit tipa 4A, smo odpadno vodo s tem zeolitom čistili še v adsorpcijski koloni pri različnih pretokih. Kot osnovni parameter smo merili pH, saj mora imeti odpadna voda za izpust v vodotok pH vrednost med 6,5 in 9,5. Kot spremljevalno metodo smo merili vrednosti TOC, ki pa jih različni adsorbenti glede na prvotni vzorec ne spreminjajo bistveno, z izjemo šote, ki te vrednosti zelo zviša. Fluoride smo določevali s pomočjo potenciometra, fluoridne ionselektinve elektrode in Ag-referenčne elektrode. Sulfate smo določevali s spektrofotometrom, svinec in antimon pa s plamensko atomsko absorpcijo FAAS ali pa z električno atomsko absorpcijo ETAAS. Z raziskavo smo dokazali, da so uporabljeni adsorbenti učinkoviti pri odstranjevanju svinca, antimona in fluoridov, medtem ko so pri odstranjevnju sulfatov manj učinkoviti, saj se ne uspemo približati dovoljeni meji 1000 mg/L. Zato je potrebno za ta proces uporabiti etringitni postopek.
Keywords: odpadne vode, steklarska industrija, zeoliti, težke kovine, svinec, antimon, fluoridi, sulfati, adsorpcija, šota, aktivno oglje
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 2358; Downloads: 242
Full text (9,96 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge je bil odstraniti težke kovine iz kompostne izcedne vode z zeoliti, aktivnim ogljem in apnom. V diplomskem delu smo poskušali najti primeren in ekonomičen način za čiščenje kompostne izcedne vode, ki nastane kot stranski produkt kompostiranja v podjetju Kogal. Naš cilj je bil, da z obdelavo dosežemo vrednosti Cu2+ pod 0,5 mg/l in Zn2+ pod 2 mg/l v kompostni izcedni vodi in jo lahko tako spuščamo direktno v naravne vodotoke. Pri analiziranju smo merili fizikalno-kemijske parametre: pH, vsebnost Cu2+ in Zn2+, celotni organski ogljik (TOC) in celotni dušik (TN). Analize so pokazale, da je ključnega pomena, da kompostno izcedno vodo predhodno filtiriramo, saj večji delci zamašijo pore in površino zeolita ter posledično znižajo učinkovitost odstranjevanja kovin. Najboljše rezultate smo dobili, ko smo kompostno izcedno vodo obdelali z mešanico zeolita (80 g/l), aktivnega oglja (50 g/l) in apna (pH=10). Z omenjeno obdelavo se je vsebnost Cu2+ znižala za 80,4 % iz 2,71 mg/l na 0,53 mg/l. Kompostna izcedna voda je že v osnovi vsebovala majhne koncentracije Cu2+ (0,21 mg/l). Cu2+ smo najbolj uspešno odstranili z mešanico zeolita (80 g/l) in apna (pH=10). Pri tem se je vsebnost Cu2+ znižala iz 0,23 mg/l na 0,08 mg/l, kar pomeni da smo uspeli za 65 % znižati vsebnost Cu2+ v kompostni izcedni vodi. Analize so pokazale, da s centrifugiranjem in usedanjem dosežemo podoben učinek čiščenja. Dokazali smo, da pH in koncentracija adsorbenta vplivata na učinkovitost odstranjevanja Cu2+ in Zn2+ iz kompostne izcedne vode. Ko smo pH umerili na 9 in dodali 40 g/l zeolita se je vsebnost Zn2+ znižala za 77 % in Cu2+ za 22 %, medtem ko se je pri pH=10 in 80 g/l zeolita vsebnost Zn2+ znižala za približno 81 % in Cu2+ za 65 %. Rezultati so pokazali, da zeoliti ne znižajo vsebnosti celotnega organskega ogljika v kompostni izcedni vodi (sobna T) in da za 20 % znižajo vsebnost celotnega dušika.
Keywords: kompostna voda, zeoliti, odstranjevanje, kovine
Published in DKUM: 24.05.2016; Views: 2444; Downloads: 155
Full text (1,73 MB)