1. Vpliv korupcije na produktivnost dela v evropskih gospodarstvihEvelin Landeker, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preverjamo hipotezo o negativnem vplivu korupcije na produktivnost dela v 21 evropskih gospodarstvih v obdobju 2002–2019. Oba analizirana indikatorja korupcije (označena kot korupcija_1, korupcija_2) statistično značilno negativno vplivata na vseh osem indikatorjev produktivnosti dela v modelih, ocenjenih z White cross-section variančno-kovariančno matriko, in v primeru korupcije_1 tudi ko v modele dodamo kvadrat zaloge kapitala. Medtem ko v modelih, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na sedem od osmih izbranih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela. V modelih s kvadratom zaloge kapitala, ocenjenih z White period variančno-kovariančno matriko, korupcija_1 statistično značilno negativno vpliva na šest od osmih indikatorjev produktivnosti dela, korupcija_2 pa na pet od osmih indikatorjev produktivnosti dela. Negativni vpliv korupcije na produktivnost dela je neomajno empirično dokazan in vrednostno znaten. Precizneje ugotavljamo, da povečanje obsega, v katerem se javna oblast uporablja za doseganje zasebnih koristi, za eno enoto v povprečju zmanjša BDP na zaposlenega za 12.013 mednarodnih dolarjev oz. za 11.112 mednarodnih dolarjev, če upoštevamo model s kvadratom zaloge kapitala.
Ključne besede: korupcija, produktivnost dela, zaloga kapitala, evropska gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. |
3. |
4. Korupcijska kazniva dejanja in pranje denarja : magistrsko deloPetar Knežević, 2024, magistrsko delo Opis: Večina kaznivih dejanj o korupciji in pranju denarja je bila obravnavnih, zato smo se odločili za njihovo povezavo kot poseben način raziskave. In sicer, kot dva elementa, ki ne samo da vplivata na žrtve, temveč vplivata na celi pravni sistem, politiko in ekonomijo. Korupcija, oziroma korupcijska kazniva dejanja so poseben del tega vpliva, ki so razdeljena na poglavja vezana na volilna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper uradne dolžnost. Termin korupcije je zelo težek za razkrivanje glede na to, da se niti ena od strank ne počuti kot žrtev kaznivega dejanja ter da imata obe strani od tega akta korist. Korupcijska kazniva dejanja so zapletena za razkriti, vendar glede na preprečevanje korupcije v zahodni Evropi so kar na visokem nivoju, večji problem predstavljajo države vzhodne Evrope, posebej ozemlja Sovjetske zveze. Vendar je v primerjavi z Azijo, Afriko, Centralno in Južno Ameriko korupcija v Evropi na veliko nižjem nivoju. Zelo pomembno vlogo na to, ima neodvisna sodna oblast in posebna zakonska regulativa, ki podrobno ureja vprašanje korupcije, kot in njeno samo inkriminacijo. Vse kar mora Slovenija narediti je, da omogoči boljše funkcioniranje same Komisije za preprečevanje korupcije.
Pranje denarja, to je potreba vsakega storilca kaznivega dejanja, da umazan denar, ki je sprejet z izvršitvijo kaznivega dejanja, opere na različne načine. Obstajajo različni načini za pranje denarja, vendar Europol trdi, da največji problem pri spremljanju denarnih tokov predstavljajo slamnata podjetja, podjetja s katerim se plačuje z gotovim denarjem (kot so restavracije, bari, picerije), tudi kriptovalute (posebej tiste, ki se lahko uporabljajo anonimno). Kadar govorimo o kriptovalutah, ne mislimo se na vse, zato ker se samo 2 % pranja denarja vrši preko le teh, nekatere se lahko spremljajo, vendar se danes denar ne pere samostojno preko kriptovalut, temveč se meša z legalno prejetim denarjem, tako da se onemogoča spremljanje denarnih tokov.
Pranje denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje (s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist) in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. V enem delu magistrske naloge smo pojasnjevali, da je korupcija kaznivo dejanje, kasneje pa, da je korupcija ena od faz pranja denarja. Razlog za to je, da sta kazniva dejanja povezana in da se njihov odnos lahko obravnava na dva načina, odvisno od perspektive. Kot faza pranja denarja se korupcija pojavlja v vseh fazah. Storilci korupcijskih kaznivih dejanj želijo svoj umazan denar oprati in zato pride do pranja denarja.
Ključne besede: Korupcija, pranje denarja, povezava med korupcijo in pranjem denarja, zakonska ureditev, način obrambe
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 383; Prenosov: 76
Celotno besedilo (678,10 KB) |
5. Korupcija v slovenskem zdravstvu - analiza poročil Računskega sodišča : magistrsko deloMaja Loknar, 2024, magistrsko delo Opis: V osrčju vsake družbe, vključno s slovensko, je njen zdravstveni sistem, ki je ključen za ohranjanje zdravja prebivalcev. Zdravstveno stanje prebivalstva vpliva na blagostanje celotne družbe, to pa posledično vpliva tudi na gospodarski razvoj države. Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelih univerzalnosti, solidarnosti in dostopnosti. Zaradi vsega naštetega sta ključnega pomena razumevanje in analiziranje morebitne korupcije v tem vitalnem sektorju. Pomembno je, da se ohranja zaupanje javnosti v zdravstvo, še bolj pa sta pomembni kakovostna oskrba in obravnava pacientov. Za kakovostno zdravstveno oskrbo so potrebna visoka finančna sredstva, zato je toliko bolj pomembno zagotoviti transparentnost celotnega zdravstvenega sektorja. Korupcija je velik problem sodobne družbe, ki zavira, če ne celo onemogoča razvoj. Sredstva, ki bi morala biti namenjena širši družbi, so namreč uporabljena kot sredstva za dosego zasebnih ciljev posameznikov in skupin. Cilja zaključnega dela sta bila spoznavanje pojma korupcije v zdravstvu in analiza Računskega sodišča Republike Slovenije. S pomočjo analize literature in člankov so bili predstavljeni ključni pojmi, kot so korupcija, oblike korupcije (v zdravstvu), integriteta itd. Predstavljeni so bili tudi Računsko sodišče, njegovo delovanje, revizijski proces in pomen Računskega sodišča. Pregled in analize izbranih devetih revizij Računskega sodišča (in porevizijska poročila) od leta 2019 naprej so pokazale, da se v slovenskem zdravstvenem sistemu pojavljajo in ponavljajo problemi pomanjkanja podatkov in problemi s sistemom javnih naročil. Predstavljene so bile tudi možnosti za izboljšanje stanja, kot sta uvedba tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. Blockchain) ter povečanje integritete in rabe etičnih kodeksov. Predstavljena so bila še priporočila Računskega sodišča, kot izhajajo iz izbranih revizijskih poročil, med drugim dosledno spremljanje, izdelava in pridobivanje podatkov ter evidenc in nadgradnje izobraževanj in usposabljanj za odločevalce.
Ključne besede: korupcija, slovensko zdravstvo, Računsko sodišče, poročila, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 329; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
