SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 26 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Davčne utaje pri posrednem in neposrednem obdavčevanju korporacij
Karmen Nose, 2015, diplomsko delo

Opis: Davki predstavljajo enostranski in prisilni odvzem realnega dohodka (Stanovnik, 2010), zato so nemalokrat negativno ocenjeni s strani korporacij, ki želijo pri svojem poslovanju imeti zdravo razmerje med prihodki in odhodki. Vsaka korporacija si želi imeti malo stroškov kamor spadajo tudi davčne obveznosti, zato se korporacije odločajo tudi za nezakonito zmanjšanje ali popolno utajo enega svojih odhodkov – davkov. Davčne utaje so postale globalni problem, saj živimo v svetu vse hitrejšega razvoja mednarodnega trga in povezovanja med državami. Korporacije tako delujejo tudi v več državah hkrati, kjer lahko hitro pride do davčne utaje, če države med seboj na tem področju ne sodelujejo. Korporacije plačujejo številne davke in prispevke, ki polnijo državni proračun, izmed katerih sta tudi davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb, pri čemer prvi spada v posredne davke, drugi pa v neposredne davke. Pojavljajo se različne oblike in vrste utaj teh dveh davkov, zato je potrebno tudi veliko različnih ukrepov za boj proti njuni utaji. Vzroki za davčno utajevanje so lahko različni in jih je potrebno vnaprej oceniti oziroma predvideti, če želimo problem davčnih utaj ustrezno omejiti. Ukrepi za preprečevanje tovrstnih utaj se izvajajo na ravni Republike Slovenije, na ravni Evropske Unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in tudi na ravneh drugih organizacij po svetu. Pomembno pri tem je, da se oblikuje skupen boj proti davčnim utajam, saj bo le to omogočilo učinkovitost in uspešnost boja. Pri tem je potrebno dosledno spoštovati predpisane pravne akte, tako tuje kot domače in vzpostaviti harmonijo na področju pravnih aktov, ki predpisujejo davčno področje skupaj z bojem proti utajam. Pomembne so skupne strategije boja in ukrepi, tako represivni kot tudi preventivni.
Ključne besede: davki, davčne utaje, korporacije, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 03.09.2015; Ogledov: 343; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (586,64 KB)

22.
Vpliv kadrovskega managementa na krepitev varnostne kulture v korporacijskem varnostnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Karmen Čaleta, 2012, diplomsko delo

Opis: Posameznik se je kot socialno bitje v marsičem spremenil in s stališča zaposlenega v posamezni organizaciji postal izredno zahteven in zazrt skoraj izključno v zadovoljevanje svojih lastnih potreb, ki jih postavlja daleč pred potrebe organizacije v širšem in ožjem smislu. To med drugim pomeni, da smo zaradi dinamičnega in prožnega trga delovne sile prišli v situacijo hitrega menjavanja zaposlitev in s tem delovnih okolij, kjer je v tako kratkem času nemogoče pri posameznikih vzpostaviti ustrezno pripadnost ožjemu kolektivu in organizaciji v širšem pomenu besede. To pred vodilni management organizacij, in še posebej pred korporativno varnostne strokovnjake, postavlja zahtevne izzive, kako v globalnem ekonomskem okolju, ki temelji na hudi konkurenčni tekmovalnosti, zagotoviti ustrezno varovanje ključnih poslovnih informacij, do katerih dostopajo zaposleni v posameznih organizacijah. Seveda je prvi logični odgovor v smeri krepitve varnostne kulture, ki pa ima to »pomanjkljivost«, da predstavlja dolgotrajnejši proces, kot bi si v teh dinamičnih časih želeli. Drugo dejstvo pa je vsekakor, da bo potrebno sistemske pristope v korporacijskem okolju prilagoditi v smeri teh dinamičnih sprememb modernega okolja. Iz analize pridobljenih odgovorov skozi intervjuje je razvidno, da različne organizacije v svojih okoljih pomen celovitega obvladovanja varnostnih tveganj in s tem še posebej pomen varnostne kulture različno dojemajo in se zaradi svojih specifik tega problema lotevajo tudi na zelo različne načine. Še posebej prihaja do razkoraka v pristopih dojemanja varnostne kulture kot vrednote med organizacijami, ki so podvržene konkurenčnemu trgu in organizacijami birokratskega tipa. V tem okviru si je danes težko predstavljati, da vodilni management organizacij, v celoti ne uporablja vseh sistemskih vzvodov za obvladovanje tveganj pri delovanju njihove organizacije. To pomeni, da kadrovski management in korporativni varnostni management prepleteno izvajata in se vključujeta v proces, ki ga v našem obravnavanem primeru lahko umestimo v zagotavljanje ustrezne stopnje varnostne kulture zaposlenih v tej organizaciji.
Ključne besede: kadrovski management, varnostna kultura, varnostno okolje, korporacije, diplomske naloge
Objavljeno: 07.05.2013; Ogledov: 895; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (582,84 KB)

23.
24.
Vloga multinacionalnih korporacij v svetovnem gospodarstvu
Ivana Marinović, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt govori o globalizaciji, multinacionalnih korporacijah, tujih neposrednih investicijah ter o njihovem vplivu na gospodarstvo. Pojem globalizacije se začenja omenjati že v začetku šestnajstega stoletja. Z globalizacijo pa se začne tudi stopnjevanje konkurenčnosti na trgu. Lahko rečemo, da je globalizacija največja socialna sprememba po industrijski revoluciji. Pojem globalizacije označuje dinamični, ekonomski, socialni ter kulturni proces, ki je pogosto voden z željo multinacionalnih korporacij po osvajanju novih trgov. V pričujočem diplomskem projektu bodo multinacionalne korporacije opisane kot družbe, ki delujejo na globalnem trgu, kar vključuje domači trg ter trg zunaj države sedeža multinacionalne korporacije. Osnovni namen delovanja multinacionalne korporacije je ustvarjanje višjega dobička. Ta svoj namen multinacionalna korporacija dosega s tujimi neposrednimi investicijami, ki neposredno vplivajo na gospodarstvo, kulturo in politiko, kar bomo v nadaljevanju podrobno opisali.
Ključne besede: globalizacija, multinacionalne korporacije, tuje neposredne investicije
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (668,53 KB)

25.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja
Tjaša Završnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravna oseba je umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. To je subjekt, ki mu pravni red priznava lastnost pravne osebe in je torej nosilec pravic in dolžnosti. Med oblikami odgovornosti pravnih oseb ločimo delitev na civilno odgovornost, ki se največkrat odraža kot odškodninska odgovornost, ter na deliktno odgovornost, v okviru katere je obravnavana kazenska odgovornost. Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja [ZOPOKD], iz določb ZOPOKD pa izhaja, da je namen kazenske odgovornosti pravnih oseb v tem, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Z opredelitvijo formalnega in materialnih pogojev kazenske odgovornosti pravnih oseb, se je ZOPOKD približal avtonomnemu konceptu krivde pravnih oseb. Avtonomni koncept krivde mora namreč odražati očitek pravni osebi, da je odločilno prispevala h kaznivemu dejanju, izvršenemu v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist. Za kazniva dejanja se pravni osebi sme predpisati denarno kazen, kazen odvzema premoženja ter kazni prenehanja pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Statistični podatki Policije kažejo, da število ovadb zoper pravne osebe iz leta v leto narašča, delež obsodilnih sodb pa se giblje okrog 50 odstotkov. Sodišče najpogosteje izreče kazen pogojne obsodbe. Sledi denarna kazen, le v nekaj odstotkih pa sta izrečeni kazni odvzema premoženja in prenehanja pravne osebe, saj naj bi bil cilj kazenskopravne odgovornosti pravnih oseb predvsem preventiven. Ostaja pa velik delež zavrženih ovadb zoper pravne osebe, ki je posledica uvedenih stečajnih postopkov zoper pravne osebe, ki so med postopkom prenehale obstajati.
Ključne besede: pravne osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, korporacije, ustanove, nevladne organizacije, država, odgovornost, kazenska odgovornost, kazniva dejanja, pranje denarja, magistrska dela
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 1230; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (937,08 KB)

26.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 408; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici