Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obveščevalna dejavnost in vohunjenje sta se v zadnjih letih preselila z države in varnostnih institucij v zasebni sektor, predvsem zaradi pridobivanja konkurenčne prednosti. Podjetja in organizacije, ki hočejo zaščititi svojo intelektualno lastnino, kot tudi zaupne podatke, tako uporabljajo različne zaščitne ukrepe, ki preprečujejo nepooblaščene dostope do informacij. Namen magistrskega dela je tako pregled razvoja korporativne obveščevalne dejavnosti in pravne ureditve tega področja; pregled modela upravljanja tveganj ter predstavitev sistema upravljanja varnosti informacij. V izvedeni anketi se je ugotovilo, da imajo podjetja v večini primerov implementirane fizične zaščite in zaščite informacijskih sistemov, šibko področje pa je upravljanje s človeškimi viri in tretjimi strankami, predvsem pa je problematično pomanjkanje izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o tveganih vedenjih ter možnostih preprečevanja obveščevalne dejavnosti. V magistrskem delu sta bila izvedena tudi intervju in študija primera z vzorčnim podjetjem, kjer se je ugotavljalo, kakšne ukrepe sprejemajo multinacionalke, ne samo pri normalnem poslovanju, temveč tudi pri gospodarskih prevzemih ali razdružitvah z drugimi podjetji. Podjetjem se predlaga predvsem aktivno deljenje informacij in dobrih praks, izobraževanja ter udeležbe na varnostnih konferencah in dogodkih, kjer sta informacijska varnost in preprečevanje obveščevalne dejavnosti glavni temi. Ravno tako se priporoča občasne najeme zunanjih agencij za preglede informacijskih sistemov in njihove izboljšave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, industrijsko vohunstvo, korporacije, SUVI, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 777; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Namen prispevka: V zadnjih letih je bilo v Sloveniji veliko pozornosti namenjene proučevanju in raziskovanju policijskega dela, policijskih organizacij, zasebnega varovanja in zasebnih varnostnih služb, veliko manj pa integralni korporativni varnosti. Namen prispevka je bralcu prikazati osnove integralne korporativne varnosti in njen obseg. Metode: S pomočjo deskriptivne metode in sinteze pridobljenih ter obstoječih znanj smo analizirali in predstavili integralno korporativno varnost. Z analizo vsebine pisnih virov smo naredili pregled domače in tuje literature ter zakonov, ki so pomembni za področje obravnavane tematike. Ugotovitve: Po pregledu literature je razvidno, da področje integralne korporativne varnosti v Sloveniji ni podrobno raziskano. V prihodnje bo treba dobro prakso iz tujine prenesti v Slovenijo, hkrati pa je priporočljivo, da se tako v teoriji kot v praksi začne z razvijanjem omenjenega področja. Da bi zagotovili ustrezno integralno korporativno varnost, mora organizacija sprejeti številne ukrepe in aktivnosti. Le ti se morajo nato tudi ustrezno upoštevati in izvajati. Izvirnost/pomembnost prispevka: Obravnavanje integralne korporativne varnosti in pregled njenih glavnih delov sta namenjena za usposabljanje strokovne javnosti in seznanitev splošne javnosti.
Ključne besede: varnost, korporacije, organizacije, integralna korporativna varnost
Objavljeno v DKUM: 15.04.2020; Ogledov: 1403; Prenosov: 165
Celotno besedilo (420,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pravna oseba je umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. To je subjekt, ki mu pravni red priznava lastnost pravne osebe in je torej nosilec pravic in dolžnosti. Med oblikami odgovornosti pravnih oseb ločimo delitev na civilno odgovornost, ki se največkrat odraža kot odškodninska odgovornost, ter na deliktno odgovornost, v okviru katere je obravnavana kazenska odgovornost. Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja [ZOPOKD], iz določb ZOPOKD pa izhaja, da je namen kazenske odgovornosti pravnih oseb v tem, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Z opredelitvijo formalnega in materialnih pogojev kazenske odgovornosti pravnih oseb, se je ZOPOKD približal avtonomnemu konceptu krivde pravnih oseb. Avtonomni koncept krivde mora namreč odražati očitek pravni osebi, da je odločilno prispevala h kaznivemu dejanju, izvršenemu v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist. Za kazniva dejanja se pravni osebi sme predpisati denarno kazen, kazen odvzema premoženja ter kazni prenehanja pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Statistični podatki Policije kažejo, da število ovadb zoper pravne osebe iz leta v leto narašča, delež obsodilnih sodb pa se giblje okrog 50 odstotkov. Sodišče najpogosteje izreče kazen pogojne obsodbe. Sledi denarna kazen, le v nekaj odstotkih pa sta izrečeni kazni odvzema premoženja in prenehanja pravne osebe, saj naj bi bil cilj kazenskopravne odgovornosti pravnih oseb predvsem preventiven. Ostaja pa velik delež zavrženih ovadb zoper pravne osebe, ki je posledica uvedenih stečajnih postopkov zoper pravne osebe, ki so med postopkom prenehale obstajati.
Ključne besede: pravne osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, korporacije, ustanove, nevladne organizacije, država, odgovornost, kazenska odgovornost, kazniva dejanja, pranje denarja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 3112; Prenosov: 539
Celotno besedilo (937,08 KB)

Opis: Davki predstavljajo enostranski in prisilni odvzem realnega dohodka (Stanovnik, 2010), zato so nemalokrat negativno ocenjeni s strani korporacij, ki želijo pri svojem poslovanju imeti zdravo razmerje med prihodki in odhodki. Vsaka korporacija si želi imeti malo stroškov kamor spadajo tudi davčne obveznosti, zato se korporacije odločajo tudi za nezakonito zmanjšanje ali popolno utajo enega svojih odhodkov – davkov. Davčne utaje so postale globalni problem, saj živimo v svetu vse hitrejšega razvoja mednarodnega trga in povezovanja med državami. Korporacije tako delujejo tudi v več državah hkrati, kjer lahko hitro pride do davčne utaje, če države med seboj na tem področju ne sodelujejo. Korporacije plačujejo številne davke in prispevke, ki polnijo državni proračun, izmed katerih sta tudi davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb, pri čemer prvi spada v posredne davke, drugi pa v neposredne davke. Pojavljajo se različne oblike in vrste utaj teh dveh davkov, zato je potrebno tudi veliko različnih ukrepov za boj proti njuni utaji. Vzroki za davčno utajevanje so lahko različni in jih je potrebno vnaprej oceniti oziroma predvideti, če želimo problem davčnih utaj ustrezno omejiti. Ukrepi za preprečevanje tovrstnih utaj se izvajajo na ravni Republike Slovenije, na ravni Evropske Unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in tudi na ravneh drugih organizacij po svetu. Pomembno pri tem je, da se oblikuje skupen boj proti davčnim utajam, saj bo le to omogočilo učinkovitost in uspešnost boja. Pri tem je potrebno dosledno spoštovati predpisane pravne akte, tako tuje kot domače in vzpostaviti harmonijo na področju pravnih aktov, ki predpisujejo davčno področje skupaj z bojem proti utajam. Pomembne so skupne strategije boja in ukrepi, tako represivni kot tudi preventivni.
Ključne besede: davki, davčne utaje, korporacije, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.09.2015; Ogledov: 1119; Prenosov: 156
Celotno besedilo (586,64 KB)

Opis: Posameznik se je kot socialno bitje v marsičem spremenil in s stališča zaposlenega v posamezni organizaciji postal izredno zahteven in zazrt skoraj izključno v zadovoljevanje svojih lastnih potreb, ki jih postavlja daleč pred potrebe organizacije v širšem in ožjem smislu. To med drugim pomeni, da smo zaradi dinamičnega in prožnega trga delovne sile prišli v situacijo hitrega menjavanja zaposlitev in s tem delovnih okolij, kjer je v tako kratkem času nemogoče pri posameznikih vzpostaviti ustrezno pripadnost ožjemu kolektivu in organizaciji v širšem pomenu besede. To pred vodilni management organizacij, in še posebej pred korporativno varnostne strokovnjake, postavlja zahtevne izzive, kako v globalnem ekonomskem okolju, ki temelji na hudi konkurenčni tekmovalnosti, zagotoviti ustrezno varovanje ključnih poslovnih informacij, do katerih dostopajo zaposleni v posameznih organizacijah. Seveda je prvi logični odgovor v smeri krepitve varnostne kulture, ki pa ima to »pomanjkljivost«, da predstavlja dolgotrajnejši proces, kot bi si v teh dinamičnih časih želeli. Drugo dejstvo pa je vsekakor, da bo potrebno sistemske pristope v korporacijskem okolju prilagoditi v smeri teh dinamičnih sprememb modernega okolja. Iz analize pridobljenih odgovorov skozi intervjuje je razvidno, da različne organizacije v svojih okoljih pomen celovitega obvladovanja varnostnih tveganj in s tem še posebej pomen varnostne kulture različno dojemajo in se zaradi svojih specifik tega problema lotevajo tudi na zelo različne načine. Še posebej prihaja do razkoraka v pristopih dojemanja varnostne kulture kot vrednote med organizacijami, ki so podvržene konkurenčnemu trgu in organizacijami birokratskega tipa. V tem okviru si je danes težko predstavljati, da vodilni management organizacij, v celoti ne uporablja vseh sistemskih vzvodov za obvladovanje tveganj pri delovanju njihove organizacije. To pomeni, da kadrovski management in korporativni varnostni management prepleteno izvajata in se vključujeta v proces, ki ga v našem obravnavanem primeru lahko umestimo v zagotavljanje ustrezne stopnje varnostne kulture zaposlenih v tej organizaciji.
Ključne besede: kadrovski management, varnostna kultura, varnostno okolje, korporacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.05.2013; Ogledov: 1650; Prenosov: 218
Celotno besedilo (582,84 KB)